Urno približevanje finalu (Urška Gabrič)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

timetowritePolfinale urnih zgodb je pospremila pisateljica Gabriela Babnik, s katero je o njenem zadnjem delu Nočne pokrajine (Mladinska knjiga, 2014) spregovorila povezovalka večera, Anja Radaljac. Avtorica romanov in krajših proznih del, ki so brez izjeme povezana z Afriko, usodami ljudi, razpetih med staro celino in južnim kontinentom in fragmentov, poveznih z intimo notranjih hrepenenj obeh ras sredi puščavskih ravnic, je kot izhodišče za pisce izbrala fotografijo. Črno-belo, njeno lastno najdbo, ki je hkrati povezana z zgodbo Lasje (prav tako umeščeno v Nočne pokrajine) in katere del (detajl rok temnopoltega moškega) bi v skladu z željami Babnikove skoraj postal naslovnica omenjene knjižne izdaje.

Jasnega večera, v torek, 17. marca so se v pisanju pomerili Iztok Vrenčur, Zarja Vršič, Aljaž Krivec in Nika Švab. Kot navdih so jim torej služili samoportretiranci srednjega razreda, ženska med dvema moškima in mlajša deklica. Po zamisli gostje večera, naj bi se pisci ukvarjali z identifikacijo dveh oseb s slike, ki sta umrli, preučevanjem odnosov med njimi, usodo ljudi Burkine Faso in po pričakovanjih Babnikove tudi demitizacijo in preseganjem klišejskih predstav o afriških sestradanih otrocih, goli revščini in krutemu boju za vsakdanji živež. Naloga je bila torej globlji vpogled v fotografijo, natančno opazovanje nakita, dlani, senc, oblačil in čevljev, razvoj pronicljivega občutka za detajl in domišljijsko povezovanje vsega naštetega.

 

Predčasno je s pisanjem prvi zaključil Iztok. Svoja francoska legionarja je domiselno poimenoval Bobo in Dalasso kot razdelitev krajevnega imena in ju vključil v linearno sosledje dogodkov brez subtilnega podteksta ali končnega obrata, ki bi zgodbo obogatil in zadovoljil pričakovanje bralcev. Pod naslovom Ukana se je posvetil pretežno smrti mož in vse skupaj sintetično predstavil, vendar brez kakršnega koli preboja. Kljub dejstvu, da avtor ni izstopil iz cikličnosti dojemanja drugosti, je prepričal s preprostostjo in lahkim pripovednim tokom, ki mu zlahka sledimo.

 

Poleg Vrenčurja se je v finale tekmovanja uvrstila Zarja Vršič. Navdušila je ne le publiko (ki se je tokrat zbrala v rekordnem številu tekom letošnje sezone ), temveč tudi žirijo v stalni sestavi Tine Kozin in Andreja Blatnika, ter seveda gostujoče Gabriele Babnik. Podrobnemu opisu dogodkov, ki so jih doživeli portretiranci, je v omenjeni zgodbi sledil preskok izven razdelanih delcev ganljivega osebnega življenja v drugačen svet, v katerem misli, ki se porajajo ob opazovanju fotografije skozi oči distanciranega Evropejca, prežene že sam piš vetra. Poleg igranja s stereotipi je Vršič ironično zaključila z uspešno pregnanim nadležnim komarjem, ki je spremljal notranje prevpraševanje Francoza o nepoznanih osebah s stare slike.

 

Kot tretjo smo poslušali in brali Njegovo fotografijo Aljaža Krivca, ki se je spletanja besed lotil z večjo mero duhovitosti. Prav ta pa se je mestoma prepotencirala in se izkazala za nekakšen dvorezen meč. Čeprav sarkazem in odkrito smešenje pri bralcih načeloma vzbujata pozornost in ugodje, pa ju tokrat avtor ni povsem uspel ujeti v harmonični meri. Zdi se, da se ji je celo preveč posvetil in zapadel v predolgo predigro, torej ekspozicijo, skozi katero smo kot poslušalci čakali in upali na smiseln razplet in notranje koherentne povezave, ki pa jih ni bilo.

 

Tudi zadnja tekmovalka, Nika Švab, je leposlovno bistvo komaj ohranila v preveč osebnoizpovedni zgodbi, ki je delovala anekdotično in okorno povezala protagoniste v anekdotično poglabljanje različnosti. Obetaven uvodni odstavek je namignil na neutemeljene aktualne predstave o dimenzijah črnskih penisov in odprl vrata uvoda z druge strani, ki pa se ni razvila v pravo smer. Predsodki so ostali na gladini, konec je po nepotrebnem obvisel v zraku, moteče so izzveneli tudi številni medmeti in prazno govoričenje z zunanje perspektive.

 

Vsekakor je bila naloga specifična, pogovor s pisateljico, razpeto med domačimi Alpami in afriško savano pa zanimiv. Sodelujoči so iz kroga v krog presenetili z novimi tehnikami izjemno hitrega pisanja, ki pred zbranim občinstvom zahteva tudi precejšnjo koncentracijo in zalogo domišljije. Dosedanji potek Urnih zgodb se približuje vrhuncu in selektivno izbiranje najbolj literarno učinkovitih in vsebinsko navdihujočih zapisov upravičeno raste. Če smo se v preteklih mesecih včasih zgražali nad kvaliteto in posledično nelagodnim sprejemom med obiskovalci, pa smo bili ob začetku pomladi na Stritarjevi 7 deležni solidne postrežbe.

 

Urška Gabrič

 

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.