Poročilo s filmskega večera DŠPK: Ogled filma Gaslight (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

12182494 532951873521915 3700711078629262230 oV torek, 3. novembra, je Trubarjeva hiša literature gostila prvega v seriji filmskih večerov, ki jih organizira Društvo študentov primerjalne književnosti in katerih rdeča nit je letos dvojina, toda ne le v smislu partnerskih odnosov, temveč v smislu medčloveških odnosov nasploh. Prvi film iz niza, klasika Gaslight z Ingrid Bergman v glavni vlogi, v ospredje sicer postavlja partnerski odnos, a kot bomo videli, ne gre za zdravo zvezo, temveč patološki odnos, v katerem ena od oseb drugo načrtno peha v blaznost. To početje se po filmu – oziroma po drami iz leta 1938, na podlagi katere je bil film posnet – celo imenuje gaslighting.

 

Na kratko o sami vsebini: mlada Paula Alquist, zaznamovana s tetinim umorom, ki se je zgodil, ko je bila še otrok, v Italiji, kamor je bila poslana po grozljivem dogodku, spozna Gregoryja Antona, o katerem ve zelo malo, se vanj zaljubi in z njim poroči. Čeprav Paulo od umora muči tesnoba ob spominu na hišo v Londonu, kjer je bilo njeni teti vzeto življenje, se na željo Gregoryja, ki ji zaupa, da si je od nekdaj želel živeti v takšni hiši, odloči za selitev nazaj v domovino. A kmalu po prihodu v hišo se začnejo dogajati čudne stvari. Prva že takoj na začetku – Paula ob tetinih notah najde pismo nekega njenega oboževalca, napisano dva dni pred njeno smrtjo, ob čemer Gregory naenkrat reagira zelo napadalno, vendar se kmalu pomiri in svojo reakcijo opraviči s pojasnilom, da si ne želi, da bi Paula še naprej mislila na tetino smrt. Kmalu začne Paulo obtoževati, da izgublja stvari in da postaja pozabljiva, ob čemer začne Paula kar hitro verjeti, da jo zapušča razum. Sčasoma (na željo moža) skoraj ne odide več iz hiše, sploh po tem, ko na javnem dogodku, na katerem jo Gregory posredno obdolži, da mu je ukradla uro, doživi histerični napad. Na koncu se ob posredovanju policista Camerona, ki že dlje časa preiskuje umor njene tete, izkaže, da je njen mož pravzaprav tetin morilec (kar seveda pojasni njegovo pretirano reakcijo na oboževalčevo pismo), vse njegovo početje pa del skrbno strukturirane sheme, s pomočjo katere bi jo postopoma pahnil v norost in s tem dobil možnost, da se polasti tetinih draguljev, ki so bili že od začetka motiv za umor.

 

V pogovoru, ki je sledil filmu, smo se gledalci v družbi Mojmirja Koniča in Staneta Kostanjevca (pogovor je moderirala Eva Konič) malce bolj poglobili v razmišljanje o Gregoryjevem in Paulinem odnosu in v vprašanje, ali bi bil tovrsten odnos danes sploh še mogoč. Gre namreč za razmerje moči in nemoči, popolno naivnost na eni strani in dominacijo na drugi. Samo Paula je tista, ki je zaljubljena, sta povedala gosta, Gregory pa od začetka zgolj igra svojo dolgo pripravljeno igro. Da je Bergmanova vlogo naivnega dekleta odigrala izredno prepričljivo, je jasno, ne moremo pa mimo vprašanja, kako Pauli ni nikoli padlo na pamet, da je njen in Gregoryjev odnos daleč od normalnega. Gregoryjeva reakcija na pismo se ji očitno ne zdi niti malo sumljiva, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ob očitkih, da izgublja razum, ne podvomi v moža, temveč takoj vase. Govorci so se strinjali, da je Paula skozi celoten film prestrašena (gre verjetno za elementaren strah, ki se je vanjo naselil takoj po tetinem umoru), mučijo jo dvomi glede sebe, zaradi tega pa se tudi izvrstno sklada s stereotipom nebogljene ženske, ki jo mora zavarovati in rešiti nekdo drug. Ko naleti na moškega, ki jo je pripravljen sprejeti in ljubiti, se v zvezo vrže s celotnim bitjem, to pa jo dela izredno ranljivo. Odmik od tega vzorca se zgodi le na koncu: ko je Gregory že razkrinkan, Paula prosi detektiva, če bi smela še enkrat govoriti z njim, preden ga odpeljejo. Mož ji seveda zagotavlja, da jo še vedno ljubi, in jo prosi, naj ga odveže – gledalec za trenutek misli, da se je zopet pustila speljati na limanice in da bo to res storila, vendar se Paula spretno poigra z njegovim konceptom norosti, ki ga je Gregory skonstruiral zanjo. »Ali namiguješ, da je to, kar držim v roki, nož? Se ti je zmešalo, dragi mož?« mu reče, potem ko zgrabi nož, s katerim naj bi prerezala Gregoryjeve vrvi. »Če ne bi bila nora, bi ti pomagala,« nadaljuje. »Ne glede na to, kar si storil, bi se te usmilila in ti pomagala. A ker sem nora, te sovražim. /.../ Z zadovoljstvom v srcu bom pustila, da te odpeljejo.« V trenutku, ko gledalec to najmanj pričakuje, se Paula torej postavi zase in prvič v celotnem filmu nastopi kot ženska z osebnostjo. To je sicer dobrodošlo, ni pa popolnoma konsistentno z likom – bi bila ženska, ki je spregledala tudi najbolj očitne namige na to, da njen partner ni ta, za katerega se izdaja, resnično sposobna takšne replike? Tudi do resnice o tem, da jo je Gregory namerno pehal v blaznost, se Paula ni dokopala sama, temveč ji je oči odprl detektiv Cameron. Ta jo ob zaključku filma, ko sredi noči (po tem, ko so Gregoryja odpeljali) stojita na strehi, optimistično potolaži, da se bo »tudi ta noč končala.« »Zjutraj, ko vzide sonce, je včasih težko verjeti, da je sploh bila noč,« ji reče. A kljub Cameronovim optimističnim besedam konec pušča priokus grenkobe, saj ne vemo, kako se bo zgodba nadaljevala za Paulo. Jasno je, da Cameron do nje goji simpatije in verjetno je, da se bo njuno prijateljstvo, ki se pravzaprav začne v končni sceni, razvilo v zvezo, pa vendar – kako vemo, da zopet ne bo šlo za odnos, ki se mu bo Paula predala v celoti in spregledala manj rožnate Cameronove plati (pa čeprav smo ga gledalci spoznali zgolj kot absolutnega dobrega fanta, gentlemana in rešitelja), je bil eden od pomislekov, ki so ga izrazili govorci. 

 

Gaslight je vsekakor mojstrovina svojega časa, ki sicer deluje samo v okviru tradicionalnih spolnih vlog, katerih konstrukt se danes k sreči rahlja, a če pustimo spolne vloge ob strani in se osredotočimo izključno na razmerje manipulator – manipulirani, gre za izvrsten prikaz patološkega ljubezenskega razmerja, ki je v tem primeru pač prignano do skrajnosti. Odnos bo neuspešen že, če ena stran vloži preveč, druga pa premalo, v kolikor se povežeta oseba 1, ki ljubezenski odnos dojema kot pobeg pred seboj, zaradi česar v njem »utone« (taka oseba se, ravno tako kot Paula, praviloma naslanja zgolj na čustva), ter oseba 2, ki se je vanj spustila iz razumskih, sebičnih razlogov, pa bodo posledice toliko bolj neprijetne.

 

Avtorica poročila: Lara Paukovič

Vabimo tudi k ogledu fotografij z dogodka.

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.