Zmenek z glasbo in besedo: Jana Kvas in njeni šansoni (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

THL poeticno glasbeni recitalŠanson (pogosto poimenovan tudi peta poezija) je glasbena oblika s posebno osredotočenostjo na besedilo. Najbolj pogosto gre za besedilo z ljubezensko tematiko, so pa lahko šansoni tudi politični, komični ali satirični. Posebej velik ugled uživajo v Franciji, ki se lahko pohvali tudi z mnogimi velikimi šansonjerskimi imeni, denimo Édith Piaf, Jacquesom Brelom, Sergejem Gainsbourgom in Charlesom Aznavourjem. V prostoru nekdanje Jugoslavije je bil pomembno ime šansona pred kratkim preminuli Arsen Dedić, izvajala jih je tudi Duša Počkaj, pa Svetlana Makarovič, ki to počne še danes.

 

 

 

A čeprav gre za obliko, ki ustvarjalcu dopušča veliko mero kreativnosti, je slovenska javnost do šansona še vedno rahlo zadržana – pri nas šansonjerji ne uživajo dovolj pozornosti, poleg tega pa se šansoni, razen če gre za posebno priložnost, zelo redko izvajajo javno. Tradicijo šansona je sicer vrsto let uspešno negoval vsakoletni festival La vie en Rose, katerega idejni vodja je bila Vita Mavrič, a je letos junija doživel zadnjo izvedbo. Kljub temu pa se skozi šanson izraža mnogo kantavtorjev, nekoliko umaknjenih z oči javnosti, med katere spada tudi Jana Kvas, gostja zadnjega dogodka iz serije Zmenek z glasbo in besedo v Trubarjevi hiši literature.

 

Jana Kvas šansone piše in izvaja že vrsto let, ob tem pa poučuje slovenščino na celjski gimnaziji Lava. Med glasbeno-literarnim večerom, ki ga je vodil Matej Krajnc, je gostja lepo pokazala, kako fleksibilna glasbena oblika je šanson in koliko možnosti za izražanje ponuja – odigrala je tako priredbe znanih šansonov, kot je Non, Je Ne Regrette Rien Edith Piaf, do avtorskih šansonov, ki so pogosto postavljeni v njeno domače Celje, imeli pa smo priložnost slišati tudi šansonjersko priredbo prve pesmi iz cikla Obrazi Simona Jenka, ki je z nekoliko živahnejšo melodijo, kot morda pritiče melanholičnemu besedilu, dobil povsem novo preobleko. Ob koncu dogodka je dejala, da zagovarja angažiranost v ustvarjanju, kar šanson vsekakor omogoča. Glede na aktualno domače in svetovno dogajanje bi bili družbenokritični šansoni torej morda ustrezno dopolnilo k domači glasbeni produkciji, kjer je kvaliteta teksta v veliko primerih še vedno sekundarnega pomena. Je prav zdaj pravi čas, da prične šansone pisati in izvajati več avtorjev? Pa ne samo take, za katerimi se skriva družbeni angažma – potrebujemo tudi šansone, prežete z ljubeznijo in nostalgijo, da nas opomnijo na to, da so na svetu še vedno stvari, ki se jih je vredno veseliti.

 

Vabimo tudi k ogledu fotografij z dogodka.

 

Avtorica poročila: Lara Paukovič

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.