Antologija tesnobe z Dijano Matković – Suzana Tratnik (Andraž Mele)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

IMG 9570

Na februarskem dogodku Antologije tesnobe se je urednici zbirke Dijani Matkovič pridružila Suzana Tratnik, pisateljica, ki sama sebe raje označi za pisateljico lezbične kot slovenske literature. Slovenski bralci jo poznamo kot prevajalko, predvsem pa kot aktivistko. Perspektiva njene literature je posledično v veliki meri perspektiva skupin potisnjenih na družbeni rob. Njena izkušnja tesnobe, o kateri sta spregovorili z Dijano, je nekakšen vseobsegajoč občutek, ki ga ne izzove točno določen sprožilec, kot recimo višina pri Lenku ter teroristični napad pri Frelihu, gostih prvih dveh večerov.

 

Zanimivo, pisateljica obdobij tesnobe ne povezuje s svojo spolno usmerjenostjo, prav tako iz tesnobe ne črpa nikakršnega navdiha za pisanje, temveč jo ta pri tem ovira. Tako tudi prejetje nagrade Prešernovega sklada vidi kot priznanje sebi in celotni LGBT literarni sceni. Njen prispevek za Antologijo tesnobe nosi naslov Meritve teže praznine, v njem pa opisuje dve intenzivni obdobji tesnobe, vsako od njiju dolgo približno dve leti, ko so jo spremljali občutki ogroženosti, utesnjenosti in strah pred izgubo nadzora. Fizični simptomi omotice, klavstrofobije in pritiska v glasi so sprožali strah pred izgubo zavesti in hiperventilacijo. V teh obdobjih je Suzana nenamerno postala bolj egocentrična, saj je s pretirano samoanalizo poskušala vzpostaviti nadzor nad svojimi občutji.


Točnega razloga za akutna obdobja tesnobnosti Suzana ne pozna, prav tako ji pri tem niso bili v pomoč zdravniki, saj so jo ti namesto psihične diagnoze vedno odpravili s poskusom racionalizacije njenih simptomov, ki naj bi bili povezani fizičnim stanjem. Iz prvega obdobja se je prebila sama – ugotovila je, da je strah pred posledicami večkrat hujši od posledic samih, ki jih tesnobna oseba postavlja na lažni piedestal. S strahom se je soočala tako, da je poskušala napad panike izzvati sama in ga s tem nadzorovati. Po njenih izkušnjah, poleg aktivnega soočanja, tesnobo vsaj začasno omejijo tudi vsi močnejši telesni procesi, kot so bolezen, telesna izčrpanost ali pa močna pozitivna čustva kot je zaljubljenost. Nasprotno, situacije v katerih se moraš zanesti izključno nase in soočiti s čim novim (v Suzaninem primeru potovanje v Johannesburg, mesto znano po izredno visoki stopnji kriminala) občutke tesnobe povečajo.


Drugo akutno stanje tesnobe je pisateljica doživljala z več fizičnimi simptomi, saj je bila v tistem času ujeta v propadli zvezi s heroinsko odvisnico, posledično pa je zaradi čustvene povezanosti z njo delila tudi njene simptome. Pri drugi krizi so ji pomagali pogovori s terapevtko, ki so ji razkrili dejansko globino njenih težav.
Svoje spolne usmerjenosti Suzana nikoli ni nosila kot breme, tako ta ni služila kot povod za tesnobo, kar povezuje tudi s splošnim duhom časa pankerskih osemdesetih, ko je bilo izstopati na kakršenkoli način vrednota. Stigmatizacija zaradi spolne usmerjenosti se ji zdi bolj verjetna danes, sploh v luči nedavnega referenduma in prevladujoče čredne miselnosti. Gostja je pred zbranimi razkrila marsikateri drobec najtežjih obdobij svojega življenja, s tem pa opogumila gledalce; tako zaključna vprašanja publike večinoma niso bila usmerjena na Suzanino doživljanje tesnobe, temveč so spraševalci iskali nasvete kako se spopadati z lastnimi oblikami tesnobnosti. Voditeljica in gostja sta poudarili, da nekega splošnega recepta ni in da ob akutnih izbuhih tesnobe vsekakor priporočata pogovor s strokovnjakom.


V prvi vrsti literarni in osebno izpovedni dogodek je tako v zaključnih minutah razkril, da so taka srečanja nadvse potrebna – tesnoba v današnjem svetu postaja vse pogostejši pojav, proti njej pa se lahko uspešno borimo le, ko bo docela detabuizirana in jo ne bo pospeševal že sam pogovor o njej. 

 

Avtor poročila: Andraž Mele

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.