Pogovor s Kristino Kočan – Aljoša Harlamov (Anja Grmovšek)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

aljosko

V četrtek, 24. marca, se je v Trubarjevi hiši literature urednik Aljoša Harlamov pogovarjal s pesnico in prevajalko Kristino Kočan, beseda pa je tekla predvsem o njenih dveh pesniških zbirkah, njenem odnosu do poezije in o njenih proznih zapisih, katerih se loteva v zadnjem času. Čeprav je bilo sprva predvideno, da se bo pesnici pridružil še Veno Taufer, se ta zaradi bolezni žal ni udeležil dogodka. 

 

Ker se je dogodek odvijal le nekaj dni po svetovnem dnevu poezije, se je bilo vprašanju, kako kot pesnica dojema ta dan, nemogoče izogniti. Harlamov se je pri tem navezal na izjavo pesnice Anje Golob, ki je na enem izmed socialnih omrežij med drugim zapisala, da ljudem na svetovni dan poezije ni potrebno objavljati poezije, če je sicer ne pišejo ali berejo tudi druge dni v letu. Kočanova je mnenja, naj vsak počne tisto, kar ga veseli, hkrati pa to, da obstaja dan, ki ljudi opomni na poezijo, ni nič slabega, kvečjemu nasprotno.

 

Aljoša Harlamov je iz Kristinine prve pesniške zbirke Šara (Litera, 2008) izpostavil »šalamunovski slog« z mnogo asociacijami in preskakovanji, medtem ko je druga zbirka Kolesa in murve (Zavod Itadakimasu, 2014) bolj prozaistična in izčiščena. Sama pravi, da gre pri pesnjenju za dolgotrajen proces, pri zbirki Šara pa je imel Šalamun nanjo res precejšen vpliv – v tistem obdobju ga je veliko brala, a sčasoma ugotovila, da je sicer res ustvaril veliko, a ves čas z abstrakcijami in raznimi miselnimi prestopi delal eno in isto. Hkrati v procesu pesnjenja zoriš kot človek in kot avtor, kar je verjetno razlog, da zbirka Kolesa in murve deluje kot novost, če jo beremo večkrat, saj bralec za nazaj ugotavlja in tako ali drugače povezuje besedne zveze – v bralčevi recepciji se tako vedno dogaja nekaj novega. Pesmi se zdijo na prvi pogled enostavne, vendar prelamljanje in razbijanje vrstic, ki odlikujejo njeno poezijo, to enostavnost razblinijo. Pravi, da je že v Šari prihajalo do ponavljanj besed, predvsem zavoljo poudarka in lastnega izraza, sčasoma, ko je hodila in se vračala nazaj, pa je spoznala, da zadeve delujejo tudi, če to ponavljanje odstrani. To jo je peljalo na neko povsem drugo raven, a priznava, da še vedno najde »napake« in vidi, kako bi lahko pesmi prečistila še bolj.

 

Harlamov se je med drugim dotaknil tudi vpliva ameriške poezije, s katero se Kočanova ukvarja v svojem doktoratu, zlasti z dogodki (kot je npr. 11. september 2001), ki so pretresli javnost – zanimalo jo je, ali so se pesniki na tovrstne dogodke odzvali na enak način kot mediji. Pravi, da so Američani zelo angažiran narod glede vsega, kar se zgodi, sploh kar zadeva poezijo, ker gre za kratko formo (prvi romani, ki so govorili o tej temi, so se recimo pojavili šele okoli leta 2003/2004). Prav tako se je po 11. septembru zvrstilo veliko pesniških branj, začele so nastajati tematske antologije, odzivi so bili številčni, sama pa ima glede družbene angažiranosti drugačno mnenje – to ni poezija, ki bi ji nekaj dala. Ne prenese, da je poezija politična; pozdravlja sicer kakršenkoli angažma, ne mara pa, da se skozi poezijo piše o nekem družbenem ali političnem dogodku.

 

Poleg intertekstualnosti, s katero se pesnica torej navezuje zlasti na ameriško poezijo, pa je enako pomembna značilnost njene poezije tudi humor, ironična pozicija oziroma distanca, pred katero ni varna niti pesnica sama niti svet okoli nje. Večkrat se rada pošali na svoj račun, pravi pa, da je problem v tem, ker jo ljudje pogostokrat jemljejo zares, čemur se ne more izogniti niti v poeziji.

 

Nekaj besed o zbirki Kolesa in murve je ob koncu večera povedal tudi pisec spremne besede, Sergej Harlamov. Poudaril je, da čeprav so pesmi precej osebne, znajo poustvariti nek mitološki svet, v katerega se zapiramo, obenem pa izpostavil tudi fascinantno lomljenje verzov, preko katerih je spoznal, da pesniku dobre misli in ideje ne pomagajo nič, če za to nima dobre strukture, s katero nekaj dobro (bolje) pove.

 

Ker na tovrstnih pesniških večerih ne gre brez branja poezije, smo za konec prisluhnili še Kristinini pesniški besedi.

 

Avtorica poročila: Anja Grmovšek

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.