Kdo zna jezik? Pogovor z dr. Markom Stabejem (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

StabejV ponedeljek, 18. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekal tretji pogovor iz cikla Pazi na jezik, Nina Gostiša se je pogovarjala z dr. Markom Stabejem, profesorjem na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti, govora pa je bilo predvsem o temah iz njegove nove knjige kolumn Naj gre za jezik (založba Ocean, 2017).

Najprej sta spregovorila o maternem jeziku, ki se ga nikoli ne nehamo učiti, čeprav ga imamo za samoumevnega. Človek se z vsako interakcijo uči jezika, kar v otroštvu poteka bliskovito, kasneje pa na drugačen, počasnejši način. Mejnik je sistematično učenje jezika v šolskem procesu. Prav tako materni jezik ni nekaj, kar bi nam bilo dano, treba je biti radoveden, pri čemer branje seveda ne škodi, a brez prakse (pisanja) pravega napredka ne bo, saj ravno pisanje prinaša osvežitev jezikovne zmožnosti, je poudaril Stabej. Nadalje sta se posvetila lastnostim dobrega lektorja, pri čemer je Stabej izpostavil, da formalna izobrazba še ne naredi dobrega lektorja, je pa lektor vedno ujet med dve skrajnosti – izboljšati besedilo in upravičiti svoj obstoj. Dober lektor zna opaziti, komu je tekst namenjen in ga prilagoditi tako, da je boljše za vse. Velik problem slovenščine je tudi to, da imamo zelo zapleten pravopis, ki tudi razmeroma preproste stvari podaja na zapleten način, za povrh pa včasih preveč poudarja izjeme. Ko ga je poučeval, se je trudil dajati kontekst. Se pa Pravopisna komisija pri SAZU s Heleno Dobrovoljec na čelu trudi, da bi pravopis posodobili in ga naredili bolj komunikativnega.

Potem je beseda tekla tudi o jezikovni kulturi Slovencev, ki ni enoznačen pojem. Premalo imamo jezikovne občutljivosti, zelo malo ljudi recimo pogleda v slovar, če neke besede ne poznajo, potem odpade tudi kritična raba SSKJ. Manjka pa tudi medsebojne tolerance, takšno obnašanje ni skrb za jezik. Pogovor se je premaknil še k govoru v medijih, pri čemer je Stabej povedal, da je velik del stroke prepričan, da bi morali mediji vedno govoriti nevtralno knjižno, čeprav po tem ni nobene potrebe, pri javni rabi jezika gre za legitimne nišne govore, ki imajo svoj smisel. Eden od osnovnih problemov lingvistike je, da se podcenjuje govorce in govorke, največji problem pa ni v formi jezika, ampak bolj v lažnih novicah itd. Gostišo so zanimala tudi mašila, ki se zdi Stabeju nujna, imajo namreč enako vlogo v govoru, kot jo ima motorno olje v motorju. Če bi govorili samo vsebinsko nujno, bi zelo malo govorili, mašila so v naravi govorice. Nevarno pa je, če stavimo samo na eno mašilo. Vsebinsko so sicer res odvečna, a nam recimo kupujejo čas, da nekaj vsebinskega povemo. Pričakovanja so tako visoka tudi zato, ker v šoli ni opazovanja delovanja jezika, ampak se gleda samo pravilnost, kar ni vzgajanje dobrega govorca, ampak samo fasada.

Pogovor se je premaknil k poučevanju tujcev, kar je najlepša izkušnja, a hkrati velik izziv, saj lahko z neustreznim pristopom močno zgrešiš. Pomembno je, da ne strašiš s slovnico, dokler ni res potrebno, dobro pa je tudi, če lahko začnejo jezik čim prej uporabljati, zato se jih uči uporabne stvari. Nazadnje pa je Stabej komentiral še sklep senata Filozofske fakultete o nevtralnem ženskem spolu, pojasnil je, da zadeva samo interne pravne akte, ki so od nekdaj v moškem spolu, po odzivih v medijih se je celo izkazalo, da ima Fakulteta za socialno delo isto prakso že veliko let. To se je zdela najbolj ekonomična rešitev, strah za jezik se mu ne zdi utemeljen, pomisleke o tem, koliko to naredi za dejansko enakopravnost, razume, gre pa po njegovo za večjo občutljivost za to temo.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 18. junij 2018

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.