Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si – Jakob J. Kenda (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

IMG 2954Gost tokratnega večera iz serije Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si, ki se je odvil 9. novembra 2018, je bil prevajalec in literarni zgodovinar Jakob J. Kenda. Z voditeljico Tino Košir Mazi sta za začetek nekoliko spregovorila o njegovi pohodniški izkušnji na sloviti apalaški poti, na kateri je Kenda preživel štiri mesece, potem pa še o njegovem potopisu z naslovom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, ki ga je napisal po vrnitvi. K svoji ameriški izkušnji se je v teku pogovora vedno znova vračal, saj Kenda zase pravi, da je »človek literarnih referenc«, in tako je tudi njegova nova knjiga skozi citate in navezave v neprestanem dialogu z njemu ljubimi avtorji in deli, ki jih je prinesel s seboj.

Prvo delo, ki ga je omenil, in ki uokvirja tudi njegovo Apalaško pot, je Štoparski vodnik po galaksiji, kultni roman Douglasa Adamsa. Zaradi narave svojega poklica je seveda pozoren tudi na kvaliteto prevoda, zato je izpostavil besedno mojstrstvo prevajalca Alojza Kodreta, ki je v slovenščino spretno in uspešno prenesel zlasti humorne momente v romanu.

Kot drugo je izpostavil knjigo J. D. Salingerja Franny in Zooey, ki jo je konec devetdesetih tudi sam prevedel. Gre za dve noveli, ki govorita o bratu in sestri v času ameriške krize, Kenda pa je povedal, da je šele na apalaški poti v celoti dojel, kaj je v resnici sploh prevedel. Knjiga naj bi bila tudi glavni razlog, da se je odločil prav za to pot. Večkrat je poudaril, da je Salinger zagotovo eden njegovih najljubših pisateljev in tudi eden največjih ameriških sodobnih avtorjev.

Tretja knjiga pravzaprav ni bila samo ena, ampak več knjig pesnika in dramatika Gregorja Strniše, ki ga Kenda zelo ceni. V povezavi z njegovimi dramami (zlasti Samorogom) je opisal svoje prve začetke v jeseniškem gledališču, potem pa je gledalcem prebral še dve pesmi iz Strniševih zbranih del, ki se tematsko dotikata njegove izkušnje v Apalačih. Strniša mu je blizu tudi zaradi svojega opisovanja sveta, ki ga pesnik vidi kot nekaj kaotičnega, ki pa ima vsekakor svoj hladni red.

O Nevidnih mestih Itala Calvina je spet govoril v povezavi z apalaško potjo, eden od citatov iz knjige pa je vključen tudi v njegovo lastno. Calvinov kratek »zgodovinski« roman je fragmentarna pripoved o Marcu Polu, ki Kublaj Kanu pripoveduje o italijanskih mestih. Čeprav Kan ve, da je marsikaj od tega gola laž, pa Marca Pola posluša zaradi občudovanja vredne »nakladaškosti« in smisla za besede, prav upodobitev gobezdavega Benečana pa je pritegnila tudi Kendo.

Zadnja knjiga na seznamu je A Walk in the Woods Billa Brysona, ki ga večina bralcev pozna bolj kot ljubiteljskega znanstvenika in avtorja pop science uspešnice Kratka zgodovina o skoraj vsem. A Walk in the Woods je pravzaprav potopis, Kenda pa ga je prebral, ko se je odločal, na katero izmed številnih svetovnih pešpoti naj se poda. Pomanjkljivost Brysonove knjige je , da to nikakor ni popoln potopis – Bryson, »nedeljski sprehajalec«, je sicer prehodil komaj kako tretjino poti. Je pa Kendo pritegnila kvaliteta pisanja, saj se mu zdi, da med potopisi ta zagotovo pozitivno izstopa. Četudi je Bryson prehodil samo kos 3500 kilometrske poti, pa je že zelo zgodaj dojel njen »smisel«, tisto, za kar naj bi Kenda potreboval veliko dlje. To zajetje substance, tistega, kar šteje, je nekaj, kar pri potopisih resnično ceni.

Te substance je, vsaj po besedah Tine Košir Mazi, poln tudi njegov lasten, sogovornikoma pa je omogočil, da sta omenjene knjige povezala v smiselno celoto.

 

Avtorica poročila: Zarja Vršič

Dogodek: 8. november 2018

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.