V vrtincu pripovedovanja in glasbe – Rojenice Sojenice (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

IMG 3010V ponedeljek, 12. novembra natanko nekaj minut čez osmo zvečer, so se prostori Trubarjeve hiše literature potopili v svet ljudskih pripovedk, ki so jih ustvarjalci avtorskega projekta imenovanega Rojenice Sojenica, obudili s prepletanjem pripovedovanja, glasbe, zvokov in petja. Na obisk so prišle Rojenice, imenovane tudi Sojenice, ki so poznane v širši evropski mitologiji in ljudski zapuščini. Z njimi pa so prišle tudi usode junakov, katere so ukrojile že ob njihovem rojstvu. Rojenice so namreč vile, ki ob rojstvu otroka določijo njegovo prihodnost. Takšne vile poznamo in jih srečujemo tudi v bolj znanih pravljicah, kot je Trnuljčica, ki sta jo zapisala brata Grimm. Ustvarjalci so v homogeno celoto, ki so jo narekovale Rojenice utelešene z drobnimi scenografskimi detajli, postavitvijo luči in z avtorskimi glasbenimi vložki, prepletali zgodbe iz Italije, Korzike, Finske in iz zbirke Tisoč in ena noč. Pripovedovalski dvojec Bajaté, ki ga sestavljata pripovedovalki Maša Budič in Nina Milavec, so z živo glasbo in petjem spremljali glasbeniki Rebeka in Danijel Bogataj, Miha Friedrich ter scenograf in dramaturg Nejc Potočan.

Hiša, ki so jo najprej obiskale Rojenice, je bila hiša male Katarinele in njene mame. Zgodba o nenasitni Katarineli izvira iz Italije in jo naseljuje eden izmed biblični sedmih grehov, požrešnost. Mala Katarinela zaradi svoje lastne nenasitnosti in nepremišljenosti, ki jo vzbuja dišeča pita v košari, pretenta svojo teto. Namesto pite ji v zameno za pekač deklica prinese konjsko figo, okrašeno s travniškim cvetjem. Katarinelina srhljiva in nič kaj preveč lepa usoda je zazvenela v glasovih in zvokih inštrumentov, ter poslušalcem dodobra naježila kožo. Iz prostranstev angleških travnikov so se Rojenice znašle na otoku Korzika, v zgodbi o prepovedani ljubezni med duhovnikom in njegovo ljubico, ki se je na koncu spremenila v prah.

Če sta prvi dve hiši, v katero so se povabile Rojenice, predpostavljali nesrečni usodi glavnih junakov, za katere konec koncev ni bila kriva samo prerokba vil, temveč predvsem človeški značaj, sta poslednji dve pripovedi pregnali srh med poslušalstvom. Peripetije zakona moža in njegove zdolgočasene dvajset let mlajše žene, kateri je vse slepo verjel, zaneti njen ljubimec in nesrečno drevo hruške. Svojo vedno nasprotujočo ženo pa dodobra izkoristi tudi mož iz Finske pravljice.

Prav vsaki izmed zgodb so ustvarjalci sešili lasten glasbeni plašč, s katerim je vsaka izmed njih še toliko bolj zaživela. Avtorji multimedijskega dogodka so glasbeno podlago in napeve ustvarili sami in s tem poskrbeli za dinamične prehode med zgodbami in jih s tem zvezali v tekočo in neprekinjeno celoto. Zaigrali so harmonika, kitara, tamburica, flavta, violina, raznorazni glasovi, šumi, topotanje šepet in poslušalce na čarobni leteči preprogi ponesli v širni svet pravljic.

V siv novembrski jesenski večer so ustvarjalci s prastaro tradicijo pripovedovanja, glasbe in petja prinesli grozo, strah, čarovnijo, ljubezen, vedrino, smeh, skratka toplo luč, ki je zažarela po vsem prostoru, vse tja do prezeblih kosti. Sklepni song, ki je nosil misel, da so in bodo Rojenice ostale tiste hijene, ki grenijo življenja in usode ljudi, smo navsezadnje potrdili s Katarinelinimi pitami, ki jih ni utegnila pojesti.
 

Avtorica poročila: Kaja Blazinšek

Dogodek: 12. november 2018

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.