Dragan Velikić v Ljubljani (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

IMG 3025Dragan Velikić, eden od najpomembnejših sodobnih srbskih piscev, je slovenskim bralcem poznan zlasti po romanih Bonavia in Rusko okno, letos pa smo dobili tudi svež prevod njegove najnovejše knjige z naslovom Preiskovalec, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Na literarnem večeru, ki se je odvil v torek, 13. novembra 2018 sta se z Velikićem pogovarjala urednik Aljoša Harlamov in prevajalka Đurđa Strsoglavec.

Pogovor se ni zadržal samo pri Preiskovalcu, ampak je stekel v različne smeri. Velikić se je najprej zaustavil pri avtobiografskosti, oznaki, ki jo mnogi povezujejo z njegovim pisanjem. Kakšen je torej odnos med fikcijo in realnim življenjem? Velikić priznava, da se kot navdušeni dokumentarist in ljubitelj zgodovine (tudi pri svojih romanih kljub temu, da gre za fikcijo, velikokrat uporablja natančne in preverljive podatke) bolj kot za neka izmišljena življenja zanima za resnične zgodbe resničnih ljudi. Ni mu toliko do tega, da bi v svojih romanih ustvaril nek popolnoma fiktivni svet, ampak da bi realno snov preoblikoval tako, da bi iz nje nastala literatura. Čeprav avtorji izhajajo iz lastne izkušnje, pa to še ne pomeni, da jim mora bralec prav vse verjeti. Četudi roman črpa iz stvarnosti, je sam po sebi kot celota še vedno fikcija.

Resnična življenja so Velikića navdihnila tudi pri pisanju njegovega zadnjega romana Adresa, ki sicer še ni izšel. Za snov je pisatelj vzel mesto Beograd z vsemi njegovimi detajli, glavni junak pa je kustos poštnega muzeja, ki je prav tako zasnovan na realni osebi.

Aljoša Harlamov je v nadaljevanju izpostavil še nekaj drugih skupnih potez, ki si jih delijo Velikićevi romani. Eno od osrednjih vlog igra gibanje oziroma premikanje, kar je dobro vidno denimo pri Preiskovalcu, ki prav tako (konkretno in tudi v spominu) potuje z enega kraja na drugega. S premikanjem je povezana tudi glasba, ki jo Velikić (sicer tudi sam glasbenik) v romanu doživlja bodisi kot ritmiko oziroma gibanje stavka bodisi kot kompozicijo in strukturo besedila.

Prevajalka Đurđa Strsoglavec je nadalje nekoliko spregovorila o izkušnji prevajanja Preiskovalca. Zaradi Velikićevega značilnega sloga je pri nalogi sicer uživala, a je hkrati opozorila na težavnost pri prevajanju geografskih in lastnih imen, ki so zaradi narave srbskega jezika ponavadi zapisana fonetično. Eden od izzivov je bil tudi, kako v slovenščino prenesti istrsko narečje, ki se mestoma pojavlja v romanu; prevajalka je te dele zapisala v slovenskem istrskem dialektu in jih tudi na glas prebrala.

Ker so pisatelji (vsaj ponavadi) tudi strastni bralci, je Velikić za konec spregovoril še o piscih, ki jih najraje prebira. V nasprotju od nekaterih svojih kolegov, je pripomnil pisatelj, sam med ustvarjalnim procesom zelo veliko bere, še najrajši poezijo. Pogovor se je zaključil med stranmi Preiskovalca, v katerem je kot ena od knjižnih referenc omenjen Karl May, eden od pisateljev, ki jih je Velikić v mladosti navdušeno prebiral.

Literarni večer se je končal z vprašanji iz občinstva, po uradnem zaključku pa so si lahko gledalci ogledali in kupili oba Velikićeva romana, ki sta izšla pri Cankarjevi založbi.

 

Avtorica poročila: Zarja Vršič

Dogodek: 13. november 2018

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.