Plašč – Tina Vrščaj in Katja Ložar (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl plascV ponedeljek, 19. novembra, na prvi sneženi dan, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o zbirki kratkih zgodb Plašč. Sproščen dogodek sta ustvarili avtorica knjige Tina Vrščaj in njena prijateljica, zvesta bralka in oblikovalka naslovnice, Katja Ložar, ki za celostno podobo knjige skrbi tudi na družbenih omrežjih (https://www.facebook.com/plasc.zgodbe in https://www.instagram.com/plasc.zgodbe). Plašč je junija letos izšel pri Cankarjevi založbi, vsebuje pa deset zgodb. Naslov je Vrščaj izbrala zaradi metafore skrivališča, pregrinjala, saj plašč ne predstavlja samo obleke, ampak tudi vloge, ki jih igramo v družbi, pregrado med dvema osebama. Zato imajo tudi junaki v zgodbah probleme, kako priti eden do drugega. Izstopajoča in kričeča roza naslovnica je bila izbrana z namenom, da bi čim manj spominjala na Gogolja, čeprav je Vrščaj zelo pri srcu, prav tako pa se jima je barva zdela primerna tako za erotiko, ženstvenost, mesenost in razgaljanje. Anekdoto o naslovnici je iz publike delil tudi urednik knjige Andrej Blatnik. Lep detajl naslovnice sta tudi gumb in gumbnica (en na sprednji in en na zadnji strani), ki nikoli ne prideta skupaj in namigujeta na željo po povečanju subtilnosti bralcev do drugega.

Gre za zelo različne zgodbe, zato so bile v nadaljevanju predstavljene po sklopih. Najprej je bilo govora o zgodbah Peterburg in Preobrazba, ki sta za branje najbolj zahtevni, saj imata nek moment čudaškega časa – gre namreč za sanjsko logiko, kot je povedala Vrščaj, saj ji sanje veliko pomenijo in pogosto jih tudi zapiše in pretoči v zgodbe. Tak pristop omogoča, da je interpretacija na posamezniku, in namesto iskanja preprostosti nas uči odpiranja uma. Podobno občuti tudi ob seriji Twin Peaks Davida Lyncha in ob pisanju se pogosto spomni na občutek, ki ji ga daje. Vseeno pa lahko v teh poskusih zdrsneš preveč v nezavedno. Potem sta se dotaknili še nekaterih t. i. nekorektnih zgodb, kot je na primer Frigidnost, ki je povzročila pravi incident. Avtorica je z njo nastopala na festivalu v Koprivnici in profesorica srednje šole, vključene v festival, je pred njo odpovedala nadaljnje sodelovanje z organizatorjem, čeprav je zgodba res erotična, a nikakor vulgarna. Še vedno se žal najde okolje, ki ne sprejema takih zgodb in je preveč zadrto zanje. Natalijina materinska knjižica in Hiša sta bili naslednji obravnavani zgodbi, tematizirata pa ujetost in nemoč posameznika znotraj sistema. V teh tematikah je pisateljici zelo ljub Franz Kafka, gre pa za estetsko obdelavo birokratske teme, ki nas lahko nauči, da moramo te postopke pač sprejeti, namesto da si jim brezplodno upiramo. Tematika nasilja je zelo očitna v zgodbi Sodba, ko za nasilneža pravila ne veljajo, zato proti njem ni učinkovitih sredstev, zato se veliko ljudi na nasilje navadi, kar je žalostno in problematično. Tu je še Hansov sindrom, ki govori o moškem z redko kožno boleznijo, ki se izraža zaradi travme v otroštvu in je spisana zelo z občutkom in iskreno, sta se pa ob njej začeli spraševati o pomembnosti ohranjanja distance med pisanjem. Seveda je pisanje lahko terapevtsko, a ključna je literarna obdelava, da lahko izkušnjo doživi tudi kdo drug. Vrščaj je povedala, da sama za ohranjaje distance skrbi tako, da spreminja imena v tuja, spreminja lokacije, včasih pa gre pri njej tudi za željo ohraniti neko izkušnjo (recimo porod, kar se kaže v Natalijini materinski knjižici), ki lahko skozi literaturo postane univerzalna. Prav tako si z literarizacijo pomaga pri vsakdanjih problemih, saj ji pomaga, da jih vidi z drugega kota. V zgodbah Plašč in The Institute of False Science pa gre za odločanje med kariero in družino, ki je prisotna tudi v avtoričinem zasebnem življenju, povedala je, da sta težko združljivi, a da je vse mogoče, če se dovolj potrudiš. Uradni del pogovora se je zaključil z mislijo o lepoti v literaturi, zaradi katere se ti lahko spoznanja bolj usedejo v zavest, sledilo pa je še kar nekaj replik iz publike, dokler se ni prijetna predstavitev sklenila s povabilom k branju.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 19. november 2018

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.