Zasebno je politično: kritične študije vsakdanjega življenja (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thl zasebno je politicno

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor ob znanstveni monografiji Zasebno je politično: kritične teorije vsakdanjega življenja (Fakulteta za družbene vede, 2018). Dogodek je moderirala Jasna Podreka, njene gostje pa so bile Mirjana Ule, Tanja Kamin in Alenka Švab, urednice knjige in tudi članice Centra za socialno psihologijo, skozi delovanje Centra je nastala namreč baza za pričujočo knjigo. V njej avtorice obravnavajo vsakdanje življenje v prepletu z družbenimi strukturami in družbenimi razmerji moči, navezujejo pa se na najbolj znan feministični slogan »Zasebno je politično!«. Knjiga je sestavljena iz treh delov; Epistemologije vsakdanjega življenja, Metodologije raziskovanja vsakdanjega življenja in Praks vsakdanjega življenja.

O knjigi je najprej poglobljeno spregovorila Mirjana Ule, ki je povedala, da gre za avtorice, ki so močno razpete med iskrenim zanimanjem za raziskovanje in družbenim angažmajem. Ideja za knjigo je nastala leta 2014 ob 20. obletnici Centra, gre pa tudi za nekakšen hommage kulturni revoluciji, ki so jo sprožila študentska gibanja. Problematizirati so želele, da so revolucionarji zasebnost pustili pri miru, zato je ostala zatiralska in patriarhalna, spregledana in trivialna. Prvi del knjige se posveča konceptualizaciji vsakdanjega življenja v sociologiji. Začetnik je Freud, ki pojem vsakdanjega življenja prvi vpelje v družboslovno analizo, ukvarja pa se tudi s klasičnimi teoretiki, ki so se ukvarjali z vsakdanjim življenjem, to so Georg Simmel, Talcott Parsons, Max Weber, tu sta tudi etnometodologija in konstruktivistična teorija, Jürgen Habermas (koncept kolonizacije vsakdanjega življenja). Tanja Kamin je spregovorila o drugem sklopu, ki predstavlja metode, ki nam omogočajo razumeti, kako se oblikujejo misli, pomeni, prakse, kjer so možnosti za spremembe in katere so ovire. Gre predvsem za kvalitativne metode, ki omogočajo, da pridemo lažje do prostorov in ljudi vsakdanjega življenja. Podatkov ni treba samo generirati, saj vsakdanje življenje ves čas samo ustvarja podatke (medijsko poročanje, komunikacija na družbenih omrežjih ipd.). Izmed kvantitativnih metod je predstavljen poskus. Pomembno je, da poglavje pokaže ustrezne postopke raziskovanje s temi metodami, ki so sicer velikokrat kritizirane. Na prvi pogled se res zdijo enostavne, a moramo si prizadevati, da ostanejo veljavne in zanesljive, tu je tudi etični vidik. Zahtevne so, ker je tudi raziskovalec pogosto del procesov, ki jih preučuje, zato se mora znati od tega distancirati.

Vse sogovornice so poudarile pomen knjige, ki je tudi pedagoški, saj je zastavljen kot učbenik, od teorije k praksi, v njej vidijo tudi možnost za prevod in plasiranje v tujino. Alenka Švab pa je spregovorila še o tretjem, praktičnem delu, ki vsebuje veliko tem, nekatere se raziskujejo že od začetka obstoja Centra, nekatere pa so popolnoma nove. Potem so v pogovor povabile tudi v publiki prisotne soavtorice knjige in sodelavke Centra. Tanja Rener je optimistično poudarila, da gre za zmago, saj se je cela sociologija premaknila v to smer, ki je bila nekdaj spregledana, zdaj pa je bolj brana, celo popularna. Svoje je med drugim dodala tudi Nina Perger, ki se je navezala na empirični del in povedala, da se ji zdi ključno vzpostavljanje varnejšega odnosa z intervjuvano osebo, izpostavila pa je tudi problem sekundarnega soglasja, ko neka oseba razlaga o intimi. Pomembno pa je, da se vse pripovedi jemlje kot legitimne, specifične in neponovljive. Izpostavile so tudi zanimiv nov fenomen – ustvarjanje odnosa med človekom in napravo, problematizirale pa so tudi razumevanje gesla Zasebno je politično, Vesna Leskošek je povedala, da se geslo po eni strani ne zdi več relevantno, po drugi pa se je treba zavedati, da politike zasedajo našo zasebnost, zato je še vedno aktualno. Svoj komentar je iz publike dodal tudi Zdravko Mlinar, po že tako razgibanem pogovoru pa se je vnela še zanimiva debata.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 6. marec 2019

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.