Etični obrat v literarni vedi – Tomo Virk (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl eticni obrat v literarni vedi

V ponedeljek, 11. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o knjigi Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2019) Toma Virka, z njim se je pogovarjala študentka anglistike in primerjalne književnosti Marija Jeremić. Pogovor se je začel z razjasnitvijo nekaterih pojmov in razlik med njim. Pri uporabi pojmov etično in moralno je neka poljubnost, je priznal Virk, a v splošnem vseeno obstaja soglasje o možni razliki – lahko moraliziramo, ne moremo pa eticizirati. Virk se v knjigi sicer ukvarja z nekaterimi najuglednejšimi literarnimi teoretiki 20. stoletja, ena izmed njih je tudi Martha Nussbaum, ki pravi, da je literatura sama po sebi filozofija morale, saj sta po navari povezani. Virk je podal primer iz slovenske zgodovine, izbral je Franceta Vebra, ki je bil filozof med obema vojnama in je fasciniral s svojo znanstveno držo, za najvišjo vrednoto pa je oklical resnico. Njegov študent Klement Jug mu je kmalu začel oporekati, saj je trdil, da ne moremo postaviti etičnega pravila na ta način – včasih je bolj etično lagati. V teh zadevah ne obstajajo splošne obče veljavne resnice, etika je razvidna iz konkretne življenjske situacije, za določitev, kaj je etično, moramo poznati celoten kontekst, ki pa nam ga lahko najbolj poda ravno literatura, od tod sodba Nussbaum. V literaturi se sicer vse podaja na specifičen način, ne samo etična vprašanja, bolj od drugih diskurzov vse podaja na način, da lahko dosežemo identifikacijo in empatijo z liki, ker smo soudeleženi pri oblikovanju literarnega dela. Literatura nas uri s tem, da nam pomaga začasno vstopiti v drugačne miselnosti, ki so nam tuje. Vseeno pa ne moremo reči, da literatura privzgaja moralne vrednote.

Nadalje sta se dotaknila vprašanja odnosa med etičnim in estetskim v literarnem delu. Virk je kot primer podal literaturo de Sada, z njegovimi vrednotami se težko strinjamo, ni pa zavržno delo z etičnega vidika, ker demonstrira, do česa pripeljejo prakse, če se jih pripelje v skrajnost. Delo tako nima negativnih etičnih posledic, je pa odvisno, kako ga beremo – vse je mogoče brati neustrezno in ustrezno. Premaknila sta se k dekonstrukciji, ki je na nek način povzročila etični obrat v literarni vedi. Virk je pojasnil, da je bila dekonstrukcija zelo prevladujoča in čez nekaj časa postala dolgočasna, zato je sprožila kot modo drugačne pristope, po drugi strani pa je prvo odmevno delo etičnega obrata Etika branja ravno delo dekonstrukcionista Josepha Hillisa Millerja. Vseeno pa je sam obrat bolj kompleksen od tega. Kako pa je z etiko v dekonstrukciji? Njen osnovni postopek je že etika, pravijo dekonstrukcionisti, gre za vztrajanje pri razmerju do Drugega, tu je neka napetost, saj ni podrejanja tega Drugega, pri čemer vztrajajo. V drugem delu knjige se Virk ukvarja z Drugostjo in tudi Levinasijem, čigar filozofija je zelo pripravna za etično kritištvo; gre za odgovornost do Drugega, pri čemer daje Drugemu prednost, pa tudi odgovornost za Drugega in pred Drugim, etiko pa definira kot temeljni človekov odnos. Nato sta prešla na problematiko kitajskega teoretika Nieja Zhenzhaja, ki je doma izjemno znan in priznan, Zahod pa ga ne sprejme in ga podcenjuje – težko je zares sprejemati Drugost, je pojasnil Virk, veliko lažje jo je sprejemati intelektualno, jo konceptualizirati, v praksi pa je drugače. Ko naletijo na Drugost, ne pomislijo nanjo, kar se mu zdi problematično.

Nazadnje sta spregovorila še o tem, da bi bilo verjetno bolj ustrezno govoriti o literaturah in etikah v množini, kakor v knjigi zapiše Virk. Etik je namreč več in se ne prekrivajo v vsem, ni enega etičnega modela, tudi če najdemo konkretno situacijo, ni nujno, da bi bila neka odločitev lika za vse ljudi etična. Tudi literatur je več, danes gre za nekaj drugega kot včasih, ničesar ne moremo definirati s splošnimi pojmi, zato bi bilo bolje govoriti o literaturah. Sledili je tudi veliko vprašanj iz publike, ki je napolnila dvorano, in odpirale so se različni novi vidiki; tudi ta, kako bi Antigonino dejanje lahko videli kot politično, a v resnici je šlo za etično dejanje v imenu lastne individualne etike.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 11. marec 2019

Deli
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.