3. Festival dramske pisave Vzkrik (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

VZKRIK formatpravokotnik napovednikPredstavljajte si: s soncem obsijana precej velika množica, množica, na katero te pogled, ko se ji približuješ, razveseli in zelo pozitivno preseneti. Takšna množica stoji na dvorišču pred Novo pošto in kramlja ter se nato premakne v dvorano, kjer sedem igralcev za mizo in enim zraven za stojalom začne s prvo bralno uprizoritvijo tretjega dneva festivala dramske pisave Vzkrik.

Bralno uprizoritev dramskega teksta Žalostinke Jerneja Potočana so skupaj z režiserko Mojco Madon pripravili igralci Jure Rajšp, Željko Hrs, Dominik Vodopivec, Anuša Kodelja, Tines Špik, Gal Oblak in Andraž Jug. V postapokaliptični atmosferi prologa, 4 prizorov in epiloga odzvanjajo žalostne zgodbe obrobnih tem, kot so smrt, brezposelnost, starost, revščina ipd. Zgodbe pa avtor postavlja v nenavadne, fantazijske odmike, ki družbenokritično ustvarjajo vtis propadanja sveta. Bralna uprizoritev je ohranila in na nek način subjektivizirala tudi spretno izpisane didaskalije, ki intenzivno pripomorejo k ustvarjanju atmosfer, ter tako celotni tekst pred nami zavrtela kot kolesje krutosti, ki pa na mestoma komičen in luciden način razpira enega od temeljnih življenjskih procesov: žalovanje. Na pogovoru po bralni uprizoritvi je avtor teksta pojasnil način, kako je tekst nastajal, igralci pa so izpostavili zanimivost in polnokrvnost likov, ki takoj razprejo imaginacijo in zanimanje.

Predstavljajte si: precej velika množica, množica, na katero te pogled, ko prihajaš iz dvorane na čik pavzo preseneti. Takšna množica stoji na dvorišču pred Novo pošto in kramlja ter se nato premakne v dvorano, kjer 7 igralcev sedi za mizo, prostor pa osvetljuje projektor ob strani. Začne se druga bralna uprizoritev – bralna uprizoritev teksta Skupni imenovalec Jožice Grum, ki so jo pripravili režiserka Brina Klampfer in igralci Peter Frankl, Luka Bokšan, Željko Hrs, Tamara Avguštin, Damjana Černe, Gal Oblak in Romana Šalehar.

Dramski tekst razpira, osvetljuje in problematizira pozicijo ženske iz perspektive avtorice, ki pripada generaciji, ko je bil neenakopraven položaj ženske veliko manj ozaveščen, in kjer emancipacija ženske skoraj ni bila mogoča. Avtorica je izpostavila, da jo je v tekstu zanimala predvsem razlika in ogromen razkol med tem, kar misliš in tem, kar poveš, kar se kaže tudi v tem, da glavni lik v tekstu razcepi na Elo in Gabrielo, ločuje ju pa predvsem razlika v načinu posredovanja misli. To je ohranila tudi bralna uprizoritev, ki je preko serije neuspešnih in nespoštljivih odnosov z moškimi problem depriviligiranja ženskega spola in ženskega spolnega užitka nato prestavila v širši kontekst - preko srečanj na psihoanalizi, ki odstirajo zatiranje ženske na širši družbeni ravni in neenakopravnost ženske kot popolnoma sprejeto normo. Med brutalnimi dejanji se vključujejo glas, ki mestoma podaja fakte o ženskem spolnem užitku ipd. in fotografije, ki nekako uokvirjajo formo teksta kot formo spominjanja. Bralna uprizoritev je fotografije iz teksta tudi vključila in jih med branjem projicirala. Na pogovoru, ki je sledil je avtorica podala misel, da danes seksualnost seveda ni več tabu, edini tabu danes je denar.

Predstavljajte si: precej velika množica obsijana z lučjo, množica, na katero te pogled, ko prihajaš iz dvorane na čik pavzo, preseneti. Takšna množica stoji na dvorišču pred Novo pošto in kramlja ter se nato premakne v dvorano, kjer za mizo sedijo literarna teoretičarka Ivana Zajc, režiserka Nina Ramšak, dramaturginja Petra Pogorevc, dramaturg Rok Andres ter moderatorka in ena od ustanoviteljic Vzkrika Varja Hrvatin.

Tretji večer festivala se je tako zaključil z okroglo mizo o sodobni dramski pisavi in njenem uprizarjanju. Če se je v prejšnjih dveh letih na okroglih mizah izpostavljalo predvsem produkcijske primanjkljaje, razpiralo probleme stanja dramatike, se je letos pogovor osredotočil na samo jedro slovenske dramske pisave. Gostje so na okrogli mizi najprej poskušali mapirati stanje slovenske dramske pisave na podlagi spremljanja tekstov predvsem preko revije Adept, natečaja za Grumovo nagrado in festivala Vzkrik. Izpostavili so, da je trenutno moč zaznati veliko poigravanja s formo dramskega teksta, osamosvajanja in širjenja vloge didaskalije, preizpraševanje pozicije mladega ustvarjalca, veliko realističnih besedil, manj pa je politično angažiranih in dokumentarnih dram. Izpostavili so tudi različne načine sodelovanja med pisci in ustvarjalci predstav in pomembnost sodelovanja, ki ni vezano zgolj na pisanje teksta v osami na eni strani, in nato branje teksta v osami, brez stika s piscem. Petra Pogorevc je izpostavila pomembnost dialoga med piscem in ustvarjalci in na pomembnost tesnejših sodelovanj, ki se izkažejo kot produktivna na obeh straneh, kar poskuša vzpostavljati tudi rezidenca za mladega dramatika/dramateso v MGL-ju. Težave pri vzpostavljanju in uprizarjanju dramatike pa se kažejo tudi v tekstih samih, ki se, kot že napisano, pogosto ukvarjajo s pozicijo avtorja in pogosto ustvarjajo nemogoča, fantazijska okolja in situacije, kar lahko razumemo kot neke vrste eskapizem. Kot ključni problem trenutne sodobne dramatike pa so sodelujoči izpostavili pomanjkanje strokovne kritiške refleksije, ki bi se ukvarjala z dramskim tekstom kot avtonomno in enakopravno literarno zvrstjo. Tako kot so se dognanja lanske in predlanske okrogle mize izkazala kot izredno plodovita v konkretnih rešitvah (štafeta branja dramskih tekstov na portalu Sigledal, vzpostavitev rezidenčnega pisanja v MGL), se je tudi letošnja okrogla miza izkazala kot plodovita predvsem kot izpostavitev pomembnosti kritike dramskih besedil, ki mora nujno najti svoje mesto tudi znotraj institucij.

Predstavljajte si: precej velika množica, množica, na katero te pogled, ko odhajaš iz dvorane proti domu, razveseli. Tako se je zaključil tretji dan že tradicionalnega in uspešnega festivala Vzkrik.

 

Avtorica poročila: Tery Žeželj, Nova Pošta, 23. marec 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.