Zadnja plat Ralf König Prototip – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

thl piaV torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.

König (1960) je sicer najprej mizarski in rezbarski vajenec, na Akademijo se vpiše šele pri enaindvajsetih letih. Sicer se razkrije kot gej precej hitro, že pri devetnajstih letih, čeprav izhaja iz zelo katoliškega okolja, se pa celo življenje vsega loteva z veliko mero humorja, kar se kaže tudi v njegovih stripih. Že na fakulteti izdaja kratke stripe o gejevskem življenju in kasneje ostane pri tem humorističen načinu, v njegovem opusu ni najti ničesar smrtno resnega, prav tako pa je prisotne veliko erotike in tudi igranja z družbenimi normami. Ko torej leta 1981 vpiše slikarstvo in svobodne umetnosti, razvije svoj prepoznaven slog, ki se ga drži še do danes, liki so poenostavljeni, skoraj karikirani, s polnimi postavami in krompirjastimi nosovi. Zanimivo je tudi, da je eden izmed redkih striparjev, ki si sproti izmišljajo scenarij in rišejo s črnilom, brez vnaprejšnjega načrta. Leta 1987 izda strip Killer Condom, po katerem posnamejo tudi film, ki je zaradi pametnega oglaševanja celo distribuiran v ZDA, gre tudi za njegov prvi strip s kontinuirano enotno zgodbo, zaradi sprotnega izmišljevanja so po navadi epizode krajše. Kasneje po njegovih stripih posnamejo še štiri filme, a ni noben tako uspešen. Ker v tistem času ni nobene zabavne gejevske literature, hoče zapolniti to praznino, in hitro osvoji LGBT publiko, kasneje pa gre tudi k drugim založbam in dobi široko prepoznavnost. Med zgodnejšimi stripi so še Beach Boys, pa Lizistrata, ki se humorno loteva grške kulture, sploh je zanj značilno, da si izbere stereotipe in jih potencira do skrajnosti, prav tako pa je rad provokativen.

Na tak način deluje tudi njegov Prototip, ki vzame zgodbo o genezi, pri čemer se drži vseh glavnih točk in hkrati blazno provocira. Serija ima še dva dela, Antitip je o Noetu, Arhetip pa o Pavlu, za Prototip pa je dobil tudi veliko nagrad. Slovenski prevod (Anja Golob) je zelo živ, saj ima veliko pogovornih izrazov in slenga, glavne osebe pa so egoistični, vase zagledani in fašistoidni bog (njegov govor je zapisan v gotici), kačon, ki je tudi najbolj razumen, in Adam, ki je pravi revež, dokler mu kačon malo ne odpre oči. Bog je zelo prisoten na začetku knjige, potem pa ga je vedno manj, saj Adam poje jabolko spoznanja in vedno bolj dojema filozofijo, tako da sčasoma celo razbije četrto steno. Strip je napisal leta 2008, razlogov za to religiozno tematiko je več, po eni strani ni hotel postati »perverzni starec«, kot je povedal v nekem intervjuju, prav tako pa noče biti samo gejevski stripar in zdi se mu, da je bilo na LGBT področju toliko napredka, da mu skupnosti ni treba več toliko izpostavljati kot nekaj normalnega, bi pa bilo dobro redifinirati ločitev Cerkve od države. Nikolič je na koncu povedala, da upa, da bosta v prevodu izšla tudi preostala dva dela in se za letos poslovila od cikla, ki pa se bo naslednjo sezono vrnil.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 28. maj 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.