Pranger 2019 | Konceptualna razprava Poezija & vojna (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

IMG 4896V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.

Stanonik je veliko časa posvetila pregledovanju poezije, ki je nastala med vojno, to je poezija taboriščnikov, zapornikov, vojakov, pri čemer se je poskusila čim bolje vživeti v okoliščine, v katerih so te pesmi nastajale. Povedala je, da vse avtorje povezuje trpljenje, in v tem smo si vsi enaki. Vseeno pa jih veže tudi to, da so si predstavljali, kako bo po vojni, kakšna bosta mir in svoboda. Grdina je izpostavil, da v vojnih časih pesni ogromno ljudi na zelo različne teme, če pa pogledamo mirne čase, pa se ljudje, ki niso pesniki, zatekajo v klišeje, imajo relativno majhen nabor tem in poskušajo posnemati modele visoke poezije. V vojnem času pa izrekljivost človeku pomaga (pre)živeti, saj z njo ureja popoln kaos notranjega sveta, vsa ta dejavnost pa kaže tudi na to, da je želja po literarnosti povezana z jedrom tega, kar človek je. Stanonik je nadalje razložila, kako je med raziskovanjem razdelila to t. i. poezijo konteksta, tu sta kanonizirana poezija (Kajuh, Balantič itd.) in pa literarjenje, izraz, ki ga je izumila sama in je pravzaprav posebnost vojne poezije. Literarjenje se deli na publicistično pesnjenje (sem spadajo tudi poročila in propaganda) in na intimistično pesnjenje, kjer gre za osebne izpovedi. Grdina se je navezal na intimno izpoved in povedal, da se poezija vseeno ne da, da je poezije nek večni odpor. Pri poeziji konteksta je seveda pričakovati izrekanje edinstvene situacije, je pa težko kvaificirati, če gre za vidčevstvo v taki poeziji in če jo to povzdiguje ali ne.

Nato so se pogovarjali še o futurizmu kot o literaturi, ki jo vojna fascinira, pri čemer je Grdina opozoril, da gre za konstruirano literaturo, sploh glede podobe vojne kot očiščenja, pisatelj se pač ne more proslaviti z opusom, ki enoumno slavi vojno, za tem navdušenjem se sčasoma vedno pokaže kaj drugega. Na to se je iz publike navezala Nada Grošelj, ki je omenila t .i. trench poets, ki so ob soočenju z vojno izgubili ideale, saj so jo videli na lastne oči, kar je bilo čisto drugače, kot so si jo predstavljali. Na koncu sta gosta še poudarila pomembnost pisanja poezije v vojnem času in kako je predstavljala upor – že to, da so pisali v slovenščini, je bil upor zase.

Za konec pa je svojo izkušnjo druge svetovne vojne iz publike delil še pesnik Veno Taufer, kot najbolj avtentično pesem o tem pa je izpostavil in prebral pesem Požgana vas Petra Levca in povedal nekaj tudi o lastnih izgubah med vojno. O vojni res ni lahko govoriti v poeziji, je še zaključil. Po razpravi pa je sledila še razglasitev Stritarjeve nagrade, ki jo je predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc podelil kritičarki Martini Potisk. Za konec pa so organizatorji povabili še na ostale Prangerjeve dogodke, ki bodo potekali do 16. junija.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 11. junij 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.