Podoba branja danes - knjiga, branje, mesto (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

IMG 5158V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

Na to se je navezala Nina Prešern, ki je povedala svojo izkušnjo iz naključne razredne ankete, ko je kar 12 od 30 učencev odgovorilo, da jim starši pred spanjem niso brali, kar jo je zelo presenetilo, saj je to jemala za samoumevno. Opaža, da na srednje šole prihajajo učenci, ki so bili v osnovni šoli zelo spodbujeni za branje, na primer z bralno značko, v 1. letniku pa jih iztiri količina preverjanja znanja in učenja, zato jim zmanjkuje časa za branje, kar mnoge žalosti. Branje v tem obdobju strmo pade, se pa sama vseeno ukvarja z bralnim krožkom, ki pa ga obiskujejo samo dekleta. Ta so ji povedala, da so se v osnovni šoli iz njih norčevali, če so jih videli brati, veljale so za piflarke in čudakinje, kar jo žalosti. Vilar je poudarila, da se moramo kot odrasli vprašati, koliko nas otroci vidijo brati, saj je ravno zgled najboljši vzgojni pristop. Odrasli namreč pomagamo sooblikovati družbeni odnos do branja, odgovornosti za to ne moremo pripisati mladim, predvsem je treba biti samokritičen. Branje je bilo sicer vedno dojeto kot neko zapravljanje časa, a takrat vsaj ni bilo toliko drugih medijev, med katerimi bi lahko izbirali, je ugibala. Kočar je povedal, da otroci neizmerno uživajo ob knjigah, odpor do branja se pri njih začne z vstopom v šolski sistem, ker se jih sili k branju nekih poučnih in predpisanih knjig in se pozablja, da je branje v prvi vrsti užitek. Vilar je pojasnila, da smo tudi informativno branje zapeljali v narobe smer, saj ga ne dojemamo več kot uporabnega in koristnega. Prešern je pojasnila, da dijaki strogo ločijo branje za zabavo in obvezno branje, pri tem pa izpostavila problematiko domačega branja, ki je vsiljeno z učnim načrtom in tudi preverjano.

Na spletu se branje pojavlja zelo različno, v nekih akcijah pa pogosto v povezavi s kakšnim znanim obrazom ali influencerjem, kar niti ni slabo, vendar pa ti ljudje niso bralci niti ne spodbudijo drugih, da bi to postali, je komentirala Prešern. Počasi so se pomaknili k možnim rešitvam, pri čemer je Prešern povedala, da se ji zdi bistveno spodbujati vsaj tiste, ki jih branje zanima, jih pohvaliti, se z njimi pogovarjati o prebranem in nasploh odpirati nek prostor za komunikacijo. Kučić stavi na osebno kredibilnost na mikroravni, na priporočila in načitanost, podobno tudi Prešern, ki pogosto pripravlja priporočilne sezname in osebno priporoča knjige tistim, ki jih dobro pozna. Andrej Blatnik je iz publike komentiral, da število bralcev res upada, zlasti med bralci, ki berejo veliko, in naštel nekaj presenetljivih in nespodbudnih statističnih podatkov nedavnih raziskav. Izpostavil je splošen družbeni problem, saj je še pred dvajsetimi leti strokovnost nekaj veljala, vpliv na branje so imele recenzije, danes pa imajo največji vpliv priporočila prijateljev in znancev. Vilar je povedala, da je problem tudi v načrtovanju kampanj, saj imamo mnogo nekih predpostavk, vprašati se je treba, koga naslavljaš in kaj bi sploh rad dosegel. Za konec so se vprašali, če na prihodnost branja gledajo optimistično, pri čemer je Blatnik dodal, da upa, da gre za neko fazo v post-kapitalističnem razvoju, saj je stanje v ZDA in na primer Norveškem boljše kot pri nas, v južnoslovanskih državah pa precej podobno. Prešern je povedala, da se bo morda zgodil tudi obrat zaradi družbenih omrežij in bo branje postalo moderno, ker bo šlo za nek elitni način preživljanja prostega časa, Vilar pa je sklenila, da res upa, da gre za fazo, ki jo bomo nekako premostili; podobno, kot se zdaj dogajajo obrati na področju ekologije in še kje, bi se lahko tudi na področju branja.

 

Sodelujoči na okrogli mizi:

Tomo Kočar
Pisatelj, izdajatelj in publicist začel je davnega 1991 z roman Zmaji so. Bil je radijski voditelj, znan glas Radia Študent, imrovizator (Improliga), pisal je za številne slovenske časopise in revije, od leta 1997 redno sodeluje z Radiom Slovenija kot avtor radijskih iger. Je avtor slikanic in knjig ter kaset in zgoščenk pravljic za za otroke. V zadnjem času se veliko posveča teoriji pravljice kot avtor prispevkov na različnih portalih, od RTV Slovenije do različnih spletnih dnevnikov.

Lenart J. Kučić
Publicist, novinar in kolumnist ter raziskovalec, med področja njegovega zanimanja sodi spremljanje sprememb na področjih medijske, telekomunikacijske in informacijske industrije, poznavalec področja komuniciranja in medijev, vplivov medijskega lastništva na razmere na področju medijskega komuniciranja, medijske problematike. Ja avtor in soavtor knjig s področja medijev in soustanovitelj neodvisnega kritičnega portala Pod črto.

Polona Vilar
Doktorica znanosti, profesorica na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno strokovno področje obsega raziskovanje uporabnikov informacijskih virov, informacijsko pismenost itd., avtorica knjig o branju, bralni pismenosti, bralni kulturi, spletu. Je predstojnica Oddelka.

Nina Prešern
Knjižna blogerka , profesorica slovenščine, ki je svoja dva trajna hobija – branje in brskanje po spletu – združila kot avtorica prispevkov o knjigah na blogu Gospodična knjiga, blogu, ki ga piše od leta 2011 – takrat imenovan Bralnica.si, kjer kot Gospodična knjiga »niza živahne vtise o kakovostni literaturi in življenju kot takem«.

Tatjana Pristolič
Univerzitetna diplomirana novinarka, smer kultura, V Mestni knjižnici Ljubljana je zaposlena kot organizatorka kulturnega programa, kjer vodi projekt Mesto bere in sodeluje pri projektih s področja prireditev, literarnih dogodkov in promocije branja.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 25. september 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.