Umetnost kritike 2019 (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

thl umetnostV petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

Svoje prispevke je predstavilo sedem kritikov in kritičark, (osma, Martina Potisk, se zaradi bolezni simpozija ni udeležila, njen prispevek bo na voljo na spletu). Konstantin Ames (Nemčija) je spregovoril o »ubogem pesniku«, torej o stereotipih, ki vladajo v nemškem literarnem prostoru, in ponudil nekaj možnih novih pristopov za pisanje o poeziji. Nikolai Duffy (Velika Britanija) se je ukvarjal s funkcijami in nalogami literarne kritike danes, ko živimo v površinskem svetu, in ugotovil, da morajo kritiki postavljati težka vprašanja, ki bralca izzivajo. Urška Jurman (Slovenija) je predstavila polje kritike vizualne umetnosti in se spraševala, kako rehabilitirati ali prevrednotiti kritiko. Izpostavila je, da se moramo zavedati, da se je kritika premaknila drugam tako medijsko (s papirja ne splet), kot tudi geografsko in institucionalno, in ukrepati glede na to. Gaja Kos (Slovenija), sicer tudi predsednica DSLK, je spregovorila o odpiranju novih možnosti za kritiko, ki se mora podati na manj raziskan teren in kdaj skleniti tudi kompromise, pri tem pa ne spuščati standardov. Ana Perne (Slovenija) je zastopala gledališko kritiko in izpostavila problem krčenja prostora za kritike, prav tako pa se je spraševala, če je čas za iznajdbo novih form, predlagala je tudi tvorjenje povezovalne mreže, ki bi lahko presegla omejitve segmentacije. Vincent Sauer (Nemčija) je prepoznal, da se kritika rada zadržuje v svojem mehurčku, ki ga noče prebosti, zato se ustvarjajo izolirane skupnosti, kritik mora imeti pogum, da pove, kaj res misli. Ivan Tomašić (Hrvaška) pa se je ukvarjal predvsem z ideologijo v kritištvu, ki jo prepoznava kot problematično, pozornost mora namreč ostajati na tekstu samem. V pogovoru, ki je sledil predstavitvam, so se predlogi in komentarji še bolj podrobno razjasnili, pri čemer so najprej predstavili največje probleme kritike po državah, potem pa prešli na zahtevno debato o tem, kaj bi se lahko naredilo, da bi kritika pridobila boljši položaj, in zaključili z ugotovitvami, da je pomembno sodelovati, graditi boljše povezave in kritično mišljenje vpeljati že v izobraževalni sistem. Simpozij se je tako zaključil s plodno razpravo, v kateri je sodelovala tudi publika, vse prispevke pa bo v prihodnosti mogoče prebrati na spletni Literaturi.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 4. oktober 2019

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.