Zadnja plat #7: Imperializem Jake Racmana – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

o Donald-duck 1024V sredo, 29. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal sedmi dogodek iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo za izposojo v Mestni knjižnici Ljubljana. Tokrat je bil v fokusu Jaka Racman in njegov avtor Carl Barks (1901–2000). Je eden izmed redkih, ki je avtorsko izšel iz Disneyjeve korporacije. Disney je namreč uvedel tipski model, ki so ga kasneje povzele mnoge korporacije, začel je s filmom, nadaljeval s stripi in knjigami, vse izvozne produkte, ki se dobro prodajajo, pa so močno zaščitili, pri tem pa zanemarili in zamolčali avtorje, ki so jih ustvarili (t. i. branding). Avtorji pri Disneyju se morajo namreč odpovedati avtorskim pravicam, prav tako ne smejo prodajati svojih originalov, Barks je pri tem svetla izjema, predvsem zato, ker je imel prepoznaven slog in so ga začeli podpirati navdušenci. Med drugim je eden izmed prvih treh striparjev, ki so bili uvrščeni v dvorano slavnih Willa Eisnerja, ta je Barksa celo poimenoval H. C. Andersen stripa.

Izšel je iz revne družine, ki se je nenehno selila in poskušala zaživeti vsakič z drugo dejavnostjo (npr. kokošja farma), a so bili pri vsem neuspešni. Pri petnajstih letih mu umre mama, neha hoditi v šolo in začne tudi izgubljati sluh, riše pa bolj za hobi. Dela v zelo različnih poklicih, v tem delavskem okolju se tudi navzame humorja, ki je bil zanj značilen (v slogu: če smo že na dnu, se bomo vsaj zabavali). Lik Jake Racmana je obstajal že prej, a ga je on naredil takega, kot je danes, je pa prvi narisal strica Skopušnika, odnos med obema likoma preslikuje odnos med njim in delodajalci. Sčasoma postane urednik stripovske revije Calgary Eye-Opener, leta 1935 pa izve, da Disney išče nove risarje, in se prijavi. Najprej dela kot animator oziroma »vmesnik« (riše vse gibe med skrajnima pozicijama), a hitro ugotovijo, da je dober scenarist in risar, zato napreduje k scenaristom. Njegovo delo sestoji iz treh kategorij stripov; iz enostranskih smešnic, 10-stranskih smešnic o Jaki Racmanu (vrhunec doseže z njim v 50. letih) in daljših pustolovščin, kjer je Jaki pridružijo nečaki. Umre star 99 let zaradi levkemije.

Nadalje je Nikolič predstavila nekaj vplivov, ki so jih imeli njegovi liki na različne kulture, predvsem Čile so v tem pogledu zanimive, saj so na neki točki prepovedale vse Disneyjeve stripe, ker naj se otroci ne bi smeli istovetiti z živalmi. Prav tako so stripi o Jaki Racmanu predmet mnogih del, (pri nas imamo knjigo Kako je Jaka Racman postal fašist Iztoka Sitarja), je pa to za Disneyja obstranska dejavnost v resnici, veliko več poudarka je na filmu, ki lažje pritegne množice. Zelo zanimiv fenomen je tudi ustvarjanje novih likov na podlagi Jake Racmana, kar se dogaja v različnih državah po svetu, posledično pa prihaja do veliko tožb zaradi avtorskih pravic.

Barks je Jako Racmana zastavil premeteno, saj se v resnici ne drži vseh specifikacij, ki jih je Disney predvidel za svoje izdelke, imamo precej odstopanj, še vedno pa je v osnovi veliko upoštevanja (npr. ne sme priti do družbene mobilnosti, ljubezen je prepovedana oziroma odsotna, prepovedano je orožje, ne sme biti poslovnih stikov ali političnih idej, rase naj bi bile odpravljene). Vse to je Barks naredil skozi humor, saj Miki Miška nekje v 50. zavzame pozicijo predstavnika ZDA, Jaka Racman pa ga nadomesti na humornem področju. Ironično je tudi, da Disney postane zgled za starševsko združenje, ki je občutljivo za razno nasilje in druge »problematične« teme in elemente, čeprav je svet pri njem precej izkrivljen, sploh glede staršev, ki jih večinoma ni. Vprašali smo se tudi, zakaj gre za živali (sicer res antropomorfne), predvsem zato, ker se z njimi lažje istovetimo, osnovni razlog pa je, da naj ne bi bile vključene v politiko in socialnoekonomske razmere (čeprav dogajanje v Jaki Racmanu temu velikokrat nasprotuje – tisti zgoraj so nedotakljivi in lahko uporabljajo nasilje, kar afirmira oblast in širi ameriško idejo kapitalizma, tudi zato ti stripi še danes funkcionirajo). Ženski liki so podrejeni, matere so odsotne, nečaki pa so na primer neposredno in brez filtrov soočeni s krutim odraslim svetom. Jaka Racman tako ni samo humoren strip, ampak ima veliko dimenzij, zato je bil tudi pogovor po dogodku živahen in razvejan. Za konec pa smo bili povabljeni na naslednji dogodek, ki bo posvečen najbolj prodajanemu stripu na svetu, Asterixu.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 29. januar 2020

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.