Literatura in popularna kultura – Jani Kovačič in Sara Špelec (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

lit-pop-kultV četrtek, 13. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal nov dogodek iz cikla Literatura in popularna kultura, ki ga vodi Sara Špelec. Tokrat je gostila Janija Kovačiča in skupaj sta se s pomočjo neštete anekdot, šal in bolj ali manj resnih modrosti sprehodila po njegovi umetniški poti in se spraševala, ali je popularno lahko tudi literarno. Kovačič je na začetku s publiko delil neverjetno ugotovitev, da je edini človek, ki je bil prav na vseh koncertih Janija Kovačiča, in večer se je nadaljeval v tej značilni humorni maniri. Priznal je, da je imel sicer kar nekaj zanimivih priložnosti za turneje po tujini, a ni hotel za preveč časa zapuščati družine. Je pa vedno rad koncertiral, spomnil je na slavno zasedo Metelkove in povedal, kako je dobila ime Gala hala; v prostoru, ki je bil takrat nekakšno neugledno in zaprašeno skladišče, je odigral prvi koncert po osvojitvi in zbrane slavnostno pozdravil z: »Dobrodošli v gali hali!«, ime je poželo salve smeha in se je seveda takoj prijelo. Nekaj časa je delal tudi kot producent v Cankarjevem domu, kar je opisal kot precej kaotično, povedal pa je tudi prigodo o lovu na redek inštrument.

Nadalje je pograjal pretirano politično korektnost, ki je izgovor za frigidnost umetnosti, saj jo očisti in ji odreže ude, zato takšna nikamor ne pride. Komentiral je tudi, da te za umetnika poimenujejo drugi, ne sam, ustavil se je tudi pri paradoksalni krizi knjige (»Vsak, ki ima pet minut časa za branje, bo v tistem času raje napisal svojo knjigo.«). Ni mu všeč, da se ljudje danes vse preveč odklapljajo od sveta, da je nastopil čas groznega individualizma, kar opaža tudi pri svojih učencih – imajo »amputirano socialno komponento«, so privoščljivi, če nekomu ne gre, generacije so na splošno zelo netovariške. Spomnil se je, kako so včasih z ekipo popularizirali poezijo, ko so obiskovali šole, najbolj uspešen je bil program Slovenski kantavtorji (Ježek, Brecelj, Pengov ...). Obudil je tudi spomine na Ježkovo nagrado, ki ga je ravno za mišjo dlako potisnila v višji davčni razred in se ni splačala, sploh če vzame v ozir, koliko je zapravil še ob njenem proslavljanju, se je pohecal. Dotaknila sta se tudi razlike med zapisano in zapeto poezijo, pri čemer je zapisana poezija, ki jo bere vsak zase, po njegovo tista najbolj pristna. Popularnost pesmi ni odvisna toliko od pesmi, ampak bolj od tega, kako dolgo je aktualna situacija, ko jo oživlja, je razložil. Peta poezija se tudi veliko bolj vrača k rimi, pisana pa jo je skoraj čisto opustila, je pa res, da so tudi nekateri njegovi komadi v prostem verzu, ker ni hotel zlajnanosti. Večer je končal še z eno modrostjo, rekoč »preveč dobrega ni dobro«, in publiko povabil še na koncert na Metelkovi, tokrat ne v Gali Hali, ampak v Menzi pri koritu. Sara Špelec pa je še enkrat potrdila, da zna izbrati raznolike in predvsem fascinantne goste, kot naslednjega pa bo gostila Romana Uranjeka.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 13. februar 2020

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.