Povezane besede: Pogovor s Suzano Tratnik (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

120544429 1684837645009268 3579778160229041561 o

V sredo, 30. septembra, je v Trubarjev hiši literature potekal pogovor s pisateljico, prevajalko in publicistko Suzano Tratnik. Pogovor je del projekta Povezane besede, ki ga ustvarjata Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) in Mestna knjižnica Ljubljana, podpira ma Mestna občina Ljubljana. Z avtorico se je o njenem romanu Norhavs na vrhu hriba, ki je lani izšel pri Cankarjevi založbi in se uvrstil v peterico za nagrado kresnik, pogovarjala literarna kritičarka Aleksandra Gačić.

Avtorica je pojasnila, da je idejo za roman dobila že pred petnajstimi leti v sanjah, ko se je zbudila iz njih, je najprej na list papirja narisala zemljevid kraja Privežice, ki ga najdemo tudi na začetku knjige. Zgodbo je potem počasi napletla okrog tega, je pa precej drugačna od njenega siceršnjega pisanja, saj gre za grotesken svet, zato si je lahko privoščila več, sploh pri likih, ki so prignani do skrajnosti. Roman se ukvarja s težkimi temami, z družinskimi travmami, psihičnim in fizičnim nasiljem. Protagonistka Ariana je zaznamovana z maminim izginotjem, saj nikoli ne izve, kaj se je z njo v resnici zgodilo, njena teta, pri kateri je odraščala, pa ji noče povedati resnice, čeprav jo pozna. Ko se zato vrne v Privežice, ni toliko zato, da bi ugotovila, kaj se je zgodilo z mamo, ampak da bi ugotovila, kaj se dogaja z njo samo. Slog pisanja se je prilagodil vsebini, ji je bilo pa zelo težko pisati pogovorno, je priznala, saj je zahtevno pisati banalne dialoge, pa da imajo še vedno smisel. Najraje bi se izognila tudi pisanju o posilstvu, je še dodala, to res ni enostavno, a ji je pomagalo to, da je bila polovica romana že napisana, zato je že začutila vzdušje kraja. Tako kot je težko pisati o ljubezni, ne da bi zapadel v klišeje, je težko pisati o posilstvu, uspešno opravljeno nalogo sicer vidi kot dokaz, da je lahko šla čez sebe, noče pa nikoli več pisati o tem.

Predloga za like je struktura grozljivk, ki jih obožuje, ko nekdo od zunaj pride v nek skrivnosten kraj, se poveže z domačinom in se njegova usoda zapečati, kot se to zgodi z domačinko Ariano in prišlekinjo Ravo. Najbolj grozno v romanu se ji zdi, da v vseh Privežicah ni nobene opore, nečesa zdravega in običajnega, mentaliteta kraja, ki se pogreza sam vase, je grozljiva. Tudi Ariana, ki je tam odraščala, se temu ne more čisto upreti, saj je to dinamiko nehote ponotranjila. Celo odnos med Ariano in Ravo ni recimo problematičen, ker je lezbičen, ampak zato, ker se imata radi. Spregovorila je tudi o nenavadni napravi, ki se pojavi kot glavni motiv knjige, gajžulah. Z njimi so včasih zdravili duševne bolnike, idejo pa je dobila v otroških nočnih morah, ko je sanjala, da se je ujela v tako napravo. Gajžule so komentar tradicij, ki jih imamo veliko in znajo biti zelo krute, velikokrat gredo čez mejo, a se jih vseeno tolerira, saj naj bi potrjevale normalnost (čeprav so v resnici bizarne, kar je svojevrsten absurd).

Za konec sta spregovorili še o aktivizmu, ki je poleg pisanja zanjo zelo pomemben. Pojasnila je, da ji je aktivizem precej osmislil zadeve, na začetku je recimo pisala zelo hermetično in prezirala realizem, potem pa je ugotovila, da je veliko plasti realnosti, ki jih prekriva molk in je zato o njih nujno spregovoriti. Povedala je tudi nekaj o svojem naslednjem projektu, gre za roman Pontonski most, ki bo izšel pri založb Beletrina, govori pa o rave zabavah v 90. letih in protagonistki, ki se spopada s težkimi stvarmi.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 30. september 2020 

Deli

 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.