»Umetnost je kreativna sila, ki se je ne da ustaviti.« (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

saasasasV četrtek, 29. oktobra, je potekal tretji večer koncertno-pogovornega cikla Dueti, ki je bil tokrat posvečen kantavtorskemu ustvarjanju. Kantavtorstvo velja za najnaravnejšo obliko ustvarjanja in izvajanja glasbe, ki se je na Slovenskem začela razvijati šele po letu 1960, pionir te ustvarjalnosti pri nas pa je bil legendarni Tomaž Pengov. Gosta tokratnega večera sta bila glasbenica, kritičarka, etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture Katarina Juvančič ter kitarist in producent Dejan Lapanja. Dogodek je povezovala kritičarka in glasbena publicistka ter urednica Nina Novak.

Tretji večer koncertno-pogovornega cikla Dueti, ki smo ga tokrat zaradi trenutne epidemiološke situacije spremljali na daljavo, se je pričel z izvedbo skladbe Češnjev cvet. Ta prinaša resnično zgodbo, iz katere lahko razberemo dve ključni besedi: pogum in odrešitev. Ravno ti dve pa nas nagovarjata tudi v današnjih časih.

Ustvarjalnost Katarine Juvančič izhaja iz resničnih zgodb in njenih protagonistov, ki jih spremljajo različne prepreke, trpljenje in posledično želja po odrešitvi. Te zgodbe nagovarjajo človeka v vsakem obdobju drugače, saj rastejo in se razvijajo tako kot ljudje. Funkcija vsake pesmi je torej počlovečevanje, kantavtorjeva vloga pa družbena angažiranost, dati glas šibkim in zatiranim. Gre za način opevanja sveta in človeške izkušnje, znotraj nas samih in tega, kar nas obkroža. A moramo poleg besede, ki je ključen element kantavtorstva, pomembno vlogo prišteti tudi glasbi. Ta se je skozi zgodovino spreminjala, za začetnike te smeri pa prištevamo različne potujoče pevce, ki so jih navadno spremljali preprosti instrumenti. Danes se kantavtorska ustvarjalnost nagiba k popularni glasbi in prepleta elemente različnih žanrov, zato deluje kot »nadžanr«, saj jo lahko impliciramo na blues, rock, rap in tudi elektroniko.

Katarina Juvančič je tekom pogovora spregovorila tudi o KantFestu, festivalu, ki združuje domače ter tuje kantavtorsko snovanje in odpira vrata novim imenom. Kljub tako pomembnemu in vseobsegajočemu festivalu, pa je ta »nadžanr« še vedno na stranskem tiru, saj v morju »mainstream« glasbe, ki nam jo predvajajo predvsem komercialne radijske postaje, ne najde pravega prostora v medijih. Zato je pomembno prepoznavanje vloge glasbe in besedila, ki izraža to, kar ljudje nosimo v sebi, s tem pa raste tako kantavtorstvo kot tudi poslušalstvo.

Po končanem pogovoru je bila v središču glasba, prežeta z družbeno kritično mislijo, ki ji je zvesto sledila instrumentacija. Skupek tega so bila močna sporočila, za katera menim, da bi morala najti pot do prav vsakega ušesa.

 

Avtorica poročila: Ela Urek

Dogodek: 29. oktober 2020

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.