Dialektika spola: zagovor feministične revolucije (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

2020-03-06-104840-SLO1 part4V sredo, 25. novembra, je prek Zoom platforme potekal neposredni prenos dogodka o knjigi Dialektika spola: zagovor feministične revolucije Shulamith Firestone (založba /*cf, 2019) v organizaciji Slovenskega sociološkega društva. Z gostjama Katjo Čičigoj in Tanjo Rener se je pogovarjala Klara Otorepec. Knjiga Dialektika spola velja za klasično feministično delo, ki naslavlja tako privilegije kot tudi materialno osnovo spolnega, rasnega in razrednega zatiranja. Feministična aktivistka, teoretičarka, pisateljica in slikarka Shulamith Firestone (1945–2012) v svojem delu obravnava in sooča različne avtorice in avtorje, vključno s Simone de Beauvoir, Karlom Marxom in Sigmundom Freudom, z ameriškim feminističnim gibanjem, z rasizmom in civilnim gibanjem ter s spolno zaznamovano kulturo in umetnostjo. Njeno delo je »traktat o podrejanju žensk, zgodovini feminističnega gibanja v ZDA in potrebi po feministični revoluciji, ki bi radikalno spremenila vse družbene vezi«. V njem naslavlja razmerja med biološko reprodukcijo in podrejanjem žensk, podrejanjem otrok, ter rasna in razredna razmerja moči.

Firestone je bila zelo aktivna, zasnovala je kar štiri feministične skupine, iz katerih se je kasneje dokončno umaknila. Pri 25 letih je napisala pričujoče delo, poskrbela je za zelo izvirno interpretacijo sveta, veliko feministk je videlo stvari zelo drugače od nje. Provokativnost tega dela je v tem, da razmišlja o bioloških danostih, kako da so privzete v oblike zatiranja. Zatiranje žensk in otrok ima t. i. naravni vir, ga pa je možno vsekakor družbeno spremeniti, je bistvo dela povzela Katja Čičigoj, ki je knjigo tudi prevedla. Tanja Rener iz založbe /*cf je delila oseben spomin na čas, ko je knjiga prvič izšla (letos mineva 50 let od prve izdaje). Za avtorico je prvič slišala, ko je prišla študirat v Ljubljano, branje jo je fasciniralo, ker je bila Firestone teoretsko natančna in ostra, a jo je vsebinsko ustrašila, ker je bila precej radikalna. To se ji zdi škoda, z njo se je v recepciji zgodilo podobno kot z radikalnim feminizmom – tipičen predsodkovni obrat. Poiskali so tisto, kar je bilo v tej knjigi najbolj nevarnega in motečega, poiskali so eksces, potem pa so ta eksces prilepili na avtorico in cel radikalni feminizem. Katja Čičogoj je dodala, da je res imela zelo radikalne ideje, že za feministke, kaj šele za širšo javnost, je pa bila knjiga že takrat, ko je izšla, prava bomba, nelagodno se je umeščala v diskurz tistega časa, bila je res svojstvena. Pa tudi feministično gibanje je šlo v ZDA takrat v neke druge smeri, ki so bile skregane z Dialektiko spola, je pojasnila. Tanja Rener je razgrnila še nekaj dodatnih momentov, ki so prispevali k njeni pozabi. Osnova knjige temelji na ideji, da je ozadje družbenega gibanja dialektika spola, to je precej radikalna teza in problematična z marsikaterega vidika, ampak jo je potrebno razumeti glede na deavtonomizacijo feminističinega gibanja, je razložila Čičigoj.

Čas, v katerem je ta knjiga izšla, je čas, ko so v ZDA še napadali klinike, kjer so se izvajali splavi, je dodala Rener. Zagotovo je nekaj skupnih točk z našim prostorom, a po drugi strani velike razlike, splav je bil omogočen in dostopen, kontracepcija na voljo razmeroma poceni oziroma zastonj, te razlike med ameriško in našo družbo tistega časa so bile gromozanske. Vse točke, ki jih Firestone odpira na ta svoj pogumen način, pa ostajajo žive še danes na način ponovnega odpiranja (če pogledamo Poljsko), takoj ko so na oblasti desne vlade, se vrnemo k tem vprašanjem. Tudi recimo to, kako razumemo družino, se vsakič ponovno odpira, kontrola nad ženskim telesom je tudi vedno tu. V Dialektiki spola veliko piše o nosečnosti, materinstvu, vzgoji, družini, za otroke zahteva popolno neodvisnost od odraslih, osvoboditev ženske namreč ne bo mogoča, če se skupaj z njo ne bo obravnavala osvoboditev otrok, zapiše Firestone. Kaj bi lahko povedala danes? Koronakriza je podčrtala osnovne teze Dialektike, da je nuklearna družina pogosto vir odvisnosti žensk in otrok, kar lahko vodi v nasilje, je povedala Čičigoj. Ključna tema knjige je reprodukcija, ključno je, da je videla možnost osvoboditve od družbenega pritiska v okviru reprodukcije, zato zelo komunicira s sodobnim trenutkom, lahko bi celo govorili o renesansi Dialektike spola, če je bila vmes pozabljena. Rener je dodala, da je avtorica ravno na teh točkah morda udarila mimo, saj govori na ozadju kulture revolucije v 60. letih, ki je proizvedla revolucijo vsakdanjosti in načinov družinskega življenja, znamenita pluralizacija družinskega življenja je posledica tega. Jedrna družina, do katere je tako zelo kritična, se je ironično pokazala kot izjemno plastična in raznovrstna, kar je tudi rezultat feminističnih bojev, je bistveno bolj odporna, kot je Firestone predvidevala. Otroci pa še vedno ostajajo sužnji svojih staršev, prvi korak v smer osvoboditve bi bil UTD za otroke, je dodala Rener, zanimivo je, da tudi Firestone omenja UTD, kar je tudi pomembno. Hkrati analizira razred, raso in spol (intersekcijsko), izrazito poudarja dva momenta, ki sta danes absolutno bolj živa, kot sta bila takrat, in sicer avtomatizacijo (komputizacijo) in povezavo feminizma z ekologijo, to so ključne točke našega časa. Nekaterim zmotam navkljub je avantgardistka, je sklenila Rener. S tem, ko obravnava vprašanje rasizma kot inherentno povezano z vprašanjem spola, predhodi intersekcijsko analizo, zato je precej nenavadno, da ji v delu očitajo rasizem. Je pa res nekaj problemov na teoretski, epistemološki in politični ravni; psihološke kategorije uporabi za družbeno analizo recimo, medrasne odnose zreducira v končni instanci na spolne odnose, kar je zelo zgrešena smer analize, je pojasnila Čičigoj. Vseeno pa se ji zdi očitanje splošnega rasizma knjigi malo pretirano. Dialektika spola je bila označena za skupek norih idej, zato so se za konec še vprašale, ali je škoda, da je feminizem kasneje postal bolj »realističen«, da je pomanjkanje norega utopizma stvar, ki se ji je bilo napaka odpovedati. Rener je utopistični element v delu zelo všeč, je pa pogosto spregledano, da to feministično revolucijo iz naslova knjige Firestone pomakne daleč v prihodnost, da se ne zaveda, da se ta že dogaja, ko knjigo piše. Čeprav reče UTD, nikoli ne reče socialna država, nikoli ne reče univerzalno zdravstvo za vse ljudi, česar še danes v ZDA ni, tu je izgubila stik z lastno realnostjo. Pri nas je bilo takrat že mnogo stvari doseženih. Družba prihodnosti, kot si jo Firestone zamišlja, Čičigoj bolj spominja na anarhistične komune, je pa knjiga danes res aktualna zaradi nekaterih drugih vprašanj, kot je že bilo omenjeno v pogovoru, sploh ekološko usmerjeni feminizem, ki tudi dobiva navdih v njej, saj si je upala radikalno poseči v stvari, ki jih imamo za samoumevne.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 25. november 2020

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.