7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike - Kaj je kritika? (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

FB COVERMed 3. in 4. decembrom 2020 se je v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature v Ljubljani odvil že 7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike. Letošnje srečanje tujih in slovenskih umetnostnih kritikov ter kritičark v organizaciji Društva slovenskih literarnih kritikov je potekalo virtualno (https://www.umetnostkritike.com/), a zato nič manj pestro. V dveh simpozijskih dneh se je pred spletnimi gledalci zvrstilo šest predavanj oziroma video prispevkov, v katerih so avtorji predstavljali svoje poglede na kritiško prakso znotraj literarnega, gledališkega in filmskega področja. Dva izmed tujih prispevkov sta ponudila tudi svojevrstno analizo recepcije slovenske literature v svetu. Po koncu vsakega simpozijskega dne je sledila debata oziroma okrogla miza. Prva, z naslovom Literarna kritika izven nacionalnih okvirjev, je bila namenjena vsem udeležencem simpozija in je potekala v angleščini, druga, z naslovom Srečanje slovenskih kritikov, pa se je osredotočala na delo domačih kritikov z različnih umetnostnih področij.

Prvi simpozijski dan je otvoril virtualni prispevek Daniela Terkla. Ta je v svojem predavanju Kritika in solidarnost podal kratko analizo kritiških tekstov objavljenih v Avstriji, ki obravnavajo dela slovenskih avtorjev. V svojem predavanju se je spraševal, kaj pomeni dobra napisana kritika, kako jo najdemo ter katere okoliščine v literarnem svetu še lahko vplivajo na recepcijo prevodne literature. Za njim je nastopila Larisa Javernik, ki se je v svojem predavanju podrobno posvetila vlogi odraslega pri kritiki in izboru literature ali gledališke predstave za otroke. S svojim prispevkom Kritika na presečišču literarne in gledališke umetnosti za najmlajše je opomnila na problematiko dvojnega naslovnika, s katero se srečujemo pri umetnosti za otroke. Z recepcijo slovenske literature v tujini pa se je v svojem predavanju z naslovom Za devetimi goram: pogled na slovensko literaturo od daleč ukvarjal tudi Luke Cassidy. V video prispevku je predstavil svoj pogled na slovenski kulturni boj, ki traja od 2. svetovne vojne dalje ter iskal odgovore na vprašanje, zakaj kljub literarni nadarjenosti naših piscev s prevodi ne dosegamo tuje publike. Spraševal se je, ali je slovenska literatura vendarle še vedno »preveč nacionalna« in za tujega bralca deluje kot »interna šala«, ki jo ta nikoli ne bo zares razumel. Zadnja v prvem simpozijskem dnevu bi morala nastopiti Mojca Pišek s prispevkom Kako sem obupala nad kritiko in postala kritičarka, ki ga zaradi zdravstvenih razlogov žal ni uspela pripraviti. Večer se je tako zaključil z debato med slovenskimi in tujimi kritiki in kritičarkami, ki jo je z vprašanji povezoval Aljaž Koprivnikar. V angleškem jeziku so simpozijski gostje primerjali razmere, v katerih delujejo, prevpraševali lastne pozicije in merila za vrednotenje umetnosti. Med drugim so se pogovarjali o tem, kako se stikata vlogi avtorja in kritika ter do katere mere se ti pravzaprav lahko zbližata.

Drugi simpozijski dan se je začel s prispevkom Nike Švab Razmerja moči (prečrtano) v kritiki, v katerem se je oprla na esej Kaj je kritika? Michela Foucaulta in predavanje Borisa Budna Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti; v nadaljevanju nam je skozi prizmo lastne kritiške in umetniške pozicije predstavila spekter (so)delovanja med področjem uprizoritvene umetnosti in trenutno kulturno politiko. Za slovensko občinstvo je bilo zanimivo tudi predavanje Ondřeja Buddeusa, v katerem je predstavil situacijo pisanja in objavljanja literarnih kritik v Češki republiki po koncu žametne revolucije in razložil, zakaj pisanje kritiških besedil od devetdesetih let dalje ne privlači več izjemnih mislecev. Robert Kuret pa je pripravil predavanje o merilih vrednotenja, s katerimi se sooča pri ocenjevanju literarnih in filmskih del. Zanimalo ga je, kaj se zgodi z literaturo in filmom, ko fikcijski svet, ki ju podpira postane tako radikalen, da se razblini in zakaj dosledno vztrajanje anti-junaka na svoji poziciji bolj opomenja okoliščine, v katerih se je ta znašel, kot pa njegova spreobrnitev.

Drugi simpozijski dan se je zaključil z okroglo mizo predstavnikov slovenskih kritiških društev. Gostom kritiškega simpozija so se pridružili literarni kritik Igor Divjak, predsednica Društva slovenskih gledaliških kritikov in teatrologov Alja Lobnik in literarna kritičarka Diana Pungeršič. Žiga Rus, moderator pogovora, je skupaj z gosti prevpraševal stanje slovenske literarne kritike. Beseda je tekla o presečiščih kritiškega diskurza, različnih formatih in področjih kritike ter položaju njene (ne)moči. Na ta način se je tudi sedma izvedba simpozija, ki so posvetila aktualnim problematikam s področja literature in umetnosti, ki se kažejo po eni strani kot pomanjkanje kritiškega diskurza v družbi, po drugi pa kot poskus premagovanja današnjih izzivov na področju kulture.

Vodji simpozija: Aljaž Koprivnikar in Maša Pfeifer

Vsebinska zasnova in pomoč: Ana Geršak in Tanja Petrič

Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Nastop Daniela Terkla je finančno podprl Avstrijski kulturni forum.

 

Avtorica poročila: Maša Pfeifer

Dogodka: 3.-4. december 2020

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.