Literarno novinarstvo – Polona Fijavž in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

2020-10-03-interview-mit-polona-fijavz-dataV torek, 16. februarja 2021, je prek platforme Zoom Trubarjeve hiše literature potekal nov dogodek v sklopu cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Polono Fijavž, dopisnico iz Berlina od leta 2015. Govorili sta o njenem celovečernem dokumentarcu 20. stoletje Jurija Gustinčiča (2011), v katerem je prikazala življenje in delo legendarnega novinarja Jurija Gustinčiča. Gostja je študirala filozofijo in sociologijo kulture, potem pa jo je odneslo v novinarstvo. Že od majhnega jo je zanimala politika, brala je časopise, sploh pa jo je navduševala televizija, želela si je voditi kakšno oddajo. Ko je začela delati v zunanjepolitični redakciji prek študenta, ji je delo priraslo k srcu, počasi je napredovala do tega, da je postala del redakcije. Spremljala je zunanjo politiko, zanimale so jo nove članice EU, potem je začela še z Zrcalom tedna, ki je bilo velik izziv, najboljši del poklicne kariere pa je bilo vodenje in urednikovanje oddaje Globus, ker ji je bilo omogočeno, da izbere temo in jo predstavi na način, kot si je sama želela – vse je bilo odvisno od nje in to ji je bilo neizmerno všeč. Pokrivala je evropsko politiko nasploh, njena neizmerna želja pa je bilo tudi dopisništvo, ki se je uresničila leta 2015 z odhodom v Berlin. Spremljati od blizu tamkajšnje politično dogajanje je privilegij, je povedala, tudi to, da ima dostop do tiskovnih konferenc, da lahko zastavlja vprašanja. Imeti dopisnika na terenu se ji zdi ključno za vsak resen medij, v Berlinu je sicer trenutno preko 500 novinarjev z vsega sveta, so tudi precej organizirani in pripravljajo srečanja s kakšnimi večjimi osebnostmi, do katerih sama ne bi nujno imela dostopa. Manj časa ima sicer za obrobne zgodbe, za kakšne kulturne dogodke, ker je v Sloveniji toliko zanimanja za dnevno politiko in ker tako prežema družbo. Pokriva pa še Poljsko, Češko, Slovaško, Dansko in Islandijo.

Nadalje sta se posvetili filmu o Juriju Gustinčiču, ki nekje pove, da je največja vrlina novinarja distanca, s čimer se gostja strinja, vloga dopisnika pa je tu še bolj specifična. Gustinčič je prinašal novice iz zunanjega sveta, ampak jih je tudi interpretiral, zato je bil tako cenjen, prav tako pa ni hotel biti za vsako ceno zanimiv, ampak je podal jasen razmislek o dogajanju, k čimer stremijo vsi novinarji vključno z njo, je pojasnila. Treba se je tudi zavedati, da imamo danes dovolj dostopa do informacij, tako da je treba najti nekoga, ki jih lahko interpretira, tu pride v igro dopisnik. Film 20. stoletje Jurija Gustinčiča je bil sicer ideja režiserke Magde Lapajne, njemu se je takrat to zdelo nepotrebno, so se pa po nekaj letih premora vseeno odločili, da ga prosijo za vpogled v njegovo življenje, dokler so še lahko, saj je imel res izjemno življenjsko zgodbo. Postala sta prijatelja in zaupnika, je povedala gostja, zato se ji je upal odpreti, saj je vedel, da bodo stvari na pravi način predstavljene javnosti. Rodil se je v Trstu, živel v Ljubljani, starša sta bila komunista, ker je bilo jedro v Moskvi, sta se želela preseliti tja, kar se je zgodilo, ko je bil star 11 let, kar je bil zanj precejšen šok. Oče je bil veliko odsoten, boril se je tudi v španski državljanski vojni. Ko se je začela vojna, je Gustinčič delal za radio Moskva, leta 1943 je bil v Gruziji, leta 1944 se je priključil vojakom, ki so se šli borit v jugoslovansko brigado, a je na koncu ostal v Beogradu. Potem pa so ga v novinarski službi poslali za dopisnika v London, kjer je bil kar 9 let, v 70. letih pa so ga poslali še na dopisništvo v ZDA, od tam se je javljal tudi za RTV Slovenija. Ko so delali ta film, so več mesecev brskali po arhivu za temi njegovimi komentarji, se je spomnila gostja, bil je recimo prisoten, ko so gradili WTC. Iz Amerike se je vrnil v Beograd, kasneje se je preselil v Slovenijo in bil komentator na RTV Slovenija, kolumnist Mladine in tako naprej; novinar je bil več kot 70 let, misli, da ga težko kdo preseže, tudi v svetovnem merilu. Zamudil je vdor Rusov na Češkoslovaško in odhod Nixona v ZDA, česar si ni nikoli oprostil, bil je v prvi vrsti novinar, to mu je bilo najpomembneje. Intimno pa je bil zaljubljen v glasbo, predvsem v klasično, to je bil njegov edini hobi.

Pogovarjali sta se tudi o Gustinčičevem novinarskem credu, bil je vrhunski v tem, da je znal napisati, kar je bilo treba napisati. To je danes res težko, je priznala gostja, napadi se vrstijo. Ko se je sprejemal zakon o javni RTV se je Gustinčič postavil na stran, da je potrebno preprečiti politizacijo javne RTV, saj je imel veliko izkušenj s cenzuro. Vedno je bil pripravljen boriti se za novinarstvo, dobro je bilo imeti za sabo nekoga s takimi izkušnjami, zdaj jim manjka nekdo tak, da bi jim dal spodbudo in moč v časih, ko se napadi na novinarje na žalost tudi v Sloveniji vrstijo. Trenutno je situacija zapletena, je pojasnila Fijavž, sploh zaradi družbenih omrežij, ki niso jasno regulirana in sankcionirana, šokirana je nad nivojem komunikacije v Sloveniji, kaj si dovolijo politiki in kaj nekateri novinarji, v Nemčiji si česa takega ne predstavlja, je komentirala. Politiki medije razumejo kot del javnosti, ne kot sovražnika, kritika politike ne pomeni napada nanje, ampak nekaj, na kar je treba odgovoriti, torej medij kot podaljšana roka javnosti. Odkar je tam, so se mediji redko razpisali o Sloveniji, je dodala, zadnje mesece pa je to zelo pogosto, v tej luči, ko nas primerjajo z Madžarsko in Poljsko, da se kršijo demokratični standardi, da se vrstijo napadi na javne medije, vojna proti kulturnim ustanovam, tudi čestitka Donaldu Trumpu je odmevala, poročali so tudi s protestov. Zadnje čase jo tudi novinarski kolegi drugače gledajo in upa, da bo manj pozornosti v prihodnje v nemških medijih na Sloveniji.

 

Avtorica poročila: Veronika Šoster

Dogodek: 16. februar 2021

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.