Poročilo z dogodka

Platon, na pomoč! – O čem je pravzaprav govoril Platon in kako si lahko s tem pomagamo danes? (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 7
SkromnoOdlično 

drzavaČeprav se zdi, da so pritožbe spričo političnega dogajanja v državi vsako leto glasnejše, je nezadovoljstvo z ureditvijo in političnimi razmerami nekako splošen pojav, ki se vleče, vse odkar ljudje živimo v skupnosti. Pojem idealne države namreč žal ostaja zgolj utopija. A medtem ko se večina ljudi osredotoča le na to, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi država bolje funkcionirala, so zelo redki tisti, ki so pripravljeni ponuditi alternativo trenutnemu stanju. Eden takih je bil seveda Platon, čigar dialog Država, ki se predvsem osredotoča na vprašanje pravične države, je eden najpomembnejših tekstov v zgodovini filozofije in hkrati delo, na katerega se pogosto naslanjamo še danes, bodisi v politki bodisi v humanistiki nasploh. A prav pri delih, ki so tako vseprisotna kot Država, se nam rado zgodi, da jih pričnemo dojemati površno. Zato je bilo predavanje z naslovom Platon, na pomoč!, ki ga je v Trubarjevi hiši literature 6. oktobra vodil Andrej Praček, predavatelj kulturnega društva Nova Akropola, za tiste med nami, ki nas ta tematika zanima, zelo dobrodošlo.

 

Poročilo s pogovora s Terezo Vuk: Vse se je začelo v bifeju (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 11
SkromnoOdlično 

tereza vukVsak, ki se tako ali drugače ukvarja s pisanjem, je gotovo že slišal za "zlato pravilo" – če ti knjigo zavrnejo vse založbe, je tvoja edina rešitev izdaja v samozaložbi. Je torej samozaložba nekakšna rešilna bilka za tekste, ki jih nihče drug noče? Ni nujno – obstajajo izjeme. In Tereza Vuk s svojo knjigo Creepyatrija: Fear of a Blank Planet je ena od njih. Tereza svoje knjige sploh ni pošiljala založbam, temveč se je takoj odločila za samozaložbo. Z ozirom na to, da mora avtor, ki izda v samozaložbi (kot pove že ime), sam poskrbeti tudi za promocijo, je uspeh Creepyatrije skoraj neverjeten, v času od izdaje (2013) je bila knjiga namreč že dvakrat ponatisnjena – nazadnje je v sodelovanju z založbo Beletrina izšla na spletni knjigarni in knjižnici Biblos. Približno sočasno z izidom je bil v Trubarjevi hiši literature 30. 9. organiziran literarni večer z avtorico, ki ga je povezoval Igor Brlek.

 

Diskusija: Vloga in položaj univerze v današnji družbi (Zarja Vršič)

univerzaSlovenija se je v univerzitetnem letu 2009/2010 pridružila številnim evropskim državam, ki so na univerze že vpeljale bolonjsko reformo. Danes, pet let kasneje, ko bo po bolonjskem programu diplomirala že tretja generacija študentov, število polemik o nezadostnosti in neuspešnosti novega sistema vedno bolj narašča. Študentje z oddelka za sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti so problem zastavili širše: ali družba sploh še potrebuje univerzo? Kot podlaga za diskusijo, ki se je odvila 1. junija v Trubarjevi hiši literature, so služili prispevki Lilijane Burcar, Zdravka Kobeta in Jožeta Vogrinca. (Videoposnetek prireditve je se nahaja tu).

 

(Po)snemanje poezije: Poetično v umetnost – Maja Smrekar (Aljaž Krivec)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

smrekarZaključni večer serije dogodkov Poetično v umetnost smo preživeli v družbi stalnega moderatorja Tomaža Lapajne Dekleve ter gostje Maje Smrekar. Večer je potekal ob prebiranju pesmi Jane Putrle Srdić (iz zbirke To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje), ki so služile za iztočnico sprotnemu nastajanju gibljivih slik izpod prstov gostje.

 

Urne zgodbe – finale: Tišina in konec (Lara Paukovič)

Uporabniška ocena: / 4
SkromnoOdlično 

urneVloga gosta – in podeljevalca naloge – na zadnjem večeru Urnih zgodb v tej sezoni je pripadla trenutno še aktualnemu kresnikovemu nagrajencu Davorinu Lenku. Ker je Lenku poleg literature zelo blizu tudi glasba, je za finaliste, Zarjo Vršič, Arjana Pregla, Iztoka Vrenčurja in Aljaža Krivca (Živa Bončina se finala žal ni udeležila), pripravil glasbeno zadolžitev, ki je na Urnih zgodbah, mimogrede, še ni bilo. Kot podlago za njihovo pisanje je določil klasičen komad dua Simon & Garfunkel, The Sound of Silence, da tekmovalci naloge ne bi vzeli preveč zlahka, pa je dodal še, da je situacija v zgodbi, ko se denimo komad vrti po radiu, nato pa gredo junaki po svoje, prepovedana. 

 

Stran 38 od 47

<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.