Poročilo z dogodka

Zadnja plat: Tintin – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thl zadnja plat V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem stripovska kritičarka in raziskovalka Pia Nikolič predstavlja stripe, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tintin je francosko-belgijski komični strip za otroke Georgesa Remija – Hergéja (1907–1983). Hergé je odraščal v konservativni družini, kariero je začel že zelo zgodaj (v osnovni in srednji šoli), v skavtskih revijah je objavljal stripe, kot je na primer Totorjeve dogodivščine. Gre za t. i. rotmanovsko slikanico, kjer je tekst v celoti zapisan pod okvirčki, strip je izhajal med letoma 1926 in 1929, eden izmed t. i. tintinologov pa o njem pove, da »se bere, kot da bi odrasel človek pripovedoval zgodbe iz vesternov otrokom«. Do leta 1940 so vsi njegovi stripi črno-beli, kasneje pa jih pobarva (razen prvega Tintina, Tintin v Sovjetski zvezi, ki je doživel ogromno negativnih kritik).

 

Literarno novinarstvo – Ervin H. Milharčič in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

thl literarno novinarstvo ervin milharcic hladnik leonora flisV torek, 12. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal tretji pogovor iz cikla o literarnem novinarstvu, ki ga pripravlja Leonora Flis. Njen gost je bil priznani novinar Ervin H. Milharčič, ki je povedal, da se je naučil pisanja in predvsem discipline pri pisanju na Radiu Študent, sicer pa bil tudi dopisnik iz tujine, je prejemnik več nagrad in avtor dveh knjig; Kratke zgodbe o prihodnosti (Modrijan, 2009) in Pot na Orient (Študentska založba, 2011). V živahnem pogovoru sta spregovorila o njegovem dopisništvu, raziskovanju in nabiranju materiala, pa tudi o trenutnem stanju stvari in sveta.

 

Katarina Gomboc: Negotovosti navkljub (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

IMG 3484V torek, 22. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev pesniškega prvenca Katarine Gomboc Negotovosti navkljub, ki je lansko leto izšla pri JSKD. Knjiga je del zbirke Prvenke, spremno besedo je napisala Ana Porenta, uredila jo je Barbara Rigler. Z avtorico se je pogovarjala Jedrt Jež Furlan.

 

»Senca kot filozofska metafora« – Marko Uršič in Tadej Urbanija (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

IMG 20190120 124714V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

 

Literarno novinarstvo – Miriam Drev in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

lea miriaV torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.

 

Stran 5 od 46

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.