Poročilo z dogodka

Prevajalski dvojec na Irskem morju – Tina Mahkota in Andrej E. Skubic (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

THL Prevajalski dvojec na Irskem morjuV ponedeljek, 4. decembra, se je začel Teden irske kulture, eden izmed prvih dogodkov pa se je odvil v Trubarjevi hiši literature. O svojem prevajanju irskih avtorjev sta se pogovarjala Tina Mahkota in Andrej E. Skubic, oba Sovretova nagrajenca. Njun dialog se je pletel okrog skupni točk, ki jih imata kar nekaj. Oba sta študirala anglistiko, skupno jima je tudi to, da sta bila zaposlena na Filozofski fakulteti in sta kasneje postala samostojna ustvarjalca, prav tako pa sta oba bivala v Glasgowu in Edinburgu. Mahkota je svoj čas v Glasgowu dojela kot zelo navdihujoče obdobje, vrnila se je z eno prevedeno knjigo in ogromno idejami o irski literaturi, ki so se kasneje večinoma uresničile. Skubic je v okviru svoje prevajalske službe prav tako obiskal oba kraja, prelom pa se je zgodil, ko se je spoznal s sodobnimi škotskimi avtorji, zaradi česar se je zaljubil v obrobne literature. Mahkota se spominja, da je bil leta 1993 Roddy Doyle prvi Irec, ki je dobil Bookerjevo nagrado za roman Paddy Clarke, ha ha ha (1995), ki se ga je odločila prevesti. V tistem času pa so izhajale tudi Picadorjeve antologije, med njimi tudi Picador Book of Contemporary Irish Fiction, ki ji je dala idejo za podobno stvar tudi pri nas, saj je ugotovila, da je večina teh avtorjev pri nas nepoznanih, zato se je odločila zapolniti vrzel. Kontaktirala je založbo Beletrina, hotela pa je prevajalsko pomoč in se na podlagi prevoda knjige Tretji policaj Flanna O'Briena odločila za Skubica.

 

Klasična glasba v filmu – Mitja Reichenberg (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 2
SkromnoOdlično 

thl reichenbergV sredo, 29. novembra, je v Trubarjevi hiši potekal predzadnji, deveti del cikla Poslušajmo filme, ki ga pripravlja Mitja Reichenberg. Govora je bilo o klasični glasbi, ki prvenstveno ni bila narejena za film, saj je nastala kot glasba za koncertne prireditve. Gre za glasbena dela, ki so nastala neodvisno od filmov, vendar so na filmsko umetnost pomembno vplivala in prav zaradi filma so postala določena klasična glasbena dela tudi popularna. Zanimivo pa je tudi to, da je avtorska filmska glasba pravzaprav naslednica uporabe klasične glasbe v filmu.

 

Predstavitev literarne revije za spekulativno fikcijo Supernova (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 3
SkromnoOdlično 

thl supernova

V torek, 28. novembra, je v Trubarjevi hiši literature literarno revij za spekulativno fikcijo Supernova predstavil njen glavni in odgovorni urednik Bojan Ekselenski, sicer tudi predsednik Celjskega literarnega društva in pisatelj (najbolj znan po sagi Vitezi in čarovniki). Revijo podpirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Mestna občina Celje. Supernova je namenjena odrasli in zahtevnejši publiki, je takoj poudaril, saj je oznaka spekulativna fikcija pogosto stereotipno povezana z mladinskim, otroškim in plažnim čtivom, pa ni nujno tako – res je 95 % fantazijske literature trivialne, a 5 % se uvršča v vrhunsko literaturo, ki bo preživela zob časa. Nekateri avtorji ostanejo, čeprav v svojem času morda niso tako prepoznani, ker imajo nekaj posebnega, kar jih dela drugačne. Supernova nima teh ambicij, saj se še ne da oceniti, koliko od te množice avtorjev je/bo vrhunskih.

 

Simbolika presežnega v prazgodovinski umetnosti – Jošt Snoj (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

jost l

Sklop predavanj Simbolika preseženega s predavateljem Joštom Snojem, se je v novembrskem večeru odvil v povezavi z umetnostjo paleolitika in s primeri moderne umetnosti. Šlo je za osebni subjektiven pogled umetnika in ne znanstvenika, saj za čas prazgodovine ne moremo z gotovostjo govoriti o vlogi umetnosti, obredja in človeka.

 

Poročilo o zaključku delavnic Vzkrik - Varja Hrvatin (poročilo z dogodka)

Uporabniška ocena: / 5
SkromnoOdlično 

THL VZKRIK

V sredo 8. novembra smo se v Trubarjevi hiši literature zbrali na zaključku druge delavnice VZKRIK, v objemu občutno zajetnejšega števila publike kot prvo leto. Nekateri obiskovalci so s prisotnostjo na napačnem dogodku nenamerno odprli performativnost nadaljujočega dogajanja. Večer se je predstavil z uvodnim nagovorom glavne organizatorke Brine Klampfer, ki nas je popeljala skozi idejno zasnovo delavnice VZKRIK, njen razvoj ter princip dela pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič.

 

Stran 15 od 47

<< Začetek < Prejšnja 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Naslednja > Konec >>

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.