Pomembnost branja v mladosti

Torek, 07 Oktober 2014 15:24
Uporabniška ocena: / 1
SkromnoOdlično 

reading

Na prvem iz letošnjega sklopa dogodkov Trubarjeve hiše literature »Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si« se je v vlogi bralca predstavil Miha Mazzini, pisatelj, publicist, scenarist in človek mnogih zanimanj. Da je Mazzinijev bralni opus ogromen, je najbrž jasno vsakemu od nas, presenetljivo ni niti dejstvo, da je, tako kot večina pisateljev in ljudi s področja kulture, knjige pričel požirati zelo mlad. In prav to je izhodišče, na katerega se bom navezala v sledečem članku – kako pomembno je, da mlad človek bere, dotaknila pa se bom tudi vprašanja, v kolikšni meri nanj vpliva to, kar bere. Branje v mladosti ni ključno samo zaradi širjenja besednega zaklada, kot bi si morda mislili. Seveda je zaželeno, da šolarji poznajo nekoliko več izrazov kot samo tiste, ki so se jih naučili ob gledanju risank ali igranju igric, a prav tako kot za bogatenje jezika je branje ključno za spodbujanje koncentracije. In ne, prebiranje tvitov ali statusov vaših Facebook prijateljev tu žal ne šteje.

 

Tudi sam Mazzini je prisotnim na dogodku povedal, da naj bi bilo 140 znakov, kolikor je lahko dolg en tvit, izbranih naključno, a so pozneje ugotovili, da jih povprečen človek točno toliko prebere v dveh sekundah, najdaljšem možnem času, ki omogoča osredotočenost brez kakršnega koli truda. Branje daljših tekstov po drugi strani že predstavlja napor – zavestno se moramo odločiti, da bomo s knjigo v roki sedli za mizo in se posvetili samo njej (izraz zmenek s knjigo, ki ga tako radi uporabljamo, je torej kar ustrezen), če želimo od prebranega resnično kaj odnesti, moramo namreč zanemariti vse okoljske dejavnike, ki bi nas utegnili zmotiti.

Otrokom, ki se tega priučijo že v zgodnjih letih šolanja, učenje na gimnaziji in pozneje na fakulteti (med drugim) gotovo ne bo predstavljalo takšnega problema kot tistim, ki ne zdržijo niti do konca kratke pustolovske zgodbe, zato se potolažijo z brskanjem po iPadu. Kar, v to ste lahko prepričani, za otrokovo sposobnost koncentracije ne pomeni nič dobrega, kvečjemu povečuje možnost, da bo šolar ob vsaki najmanjši oviri pokazal znake živčnosti – konec koncev v virtualnem svetu vse poteka hitro, precej hitreje kot zmenek s knjigo.

Naslednja stvar, ki jo mladi bralec utegne razviti hitreje kot mladi ne-bralec, je sposobnost empatije. Menda je bilo celo dokazano, da so se ljudje, ki veliko berejo, sposobni hitreje in bolje vživeti v čustva drugih. Sicer tega ne smemo jemati za zagotovilo, kajti ženska, ki doma na primer joče ob ljubezenskih romanih, je lahko v javnosti še vedno nepopisno kruta, pa naj se tega zaveda ali ne.

Pa vendar je branje kulturna dejavnost, skozi katero je mogoče priti skoraj v najbolj neposreden stik s čustvi nekoga drugega. Ob branju opisov različnih duševnih stanj junakov in stisk, v katerih se ti znajdejo, imamo res dobre možnosti, da bomo tovrstne situacije prepoznali tudi v resničnem življenju in postali boljši poslušalci, pa tudi svetovalci. Če je, po drugi strani, sam bralec tisti, ki potrebuje pomoč, knjiga lahko deluje kot odlična terapija. Vsaj kadar se najstnik sooča z občutkom osamljenosti ali nerazumevanja sveta, kar je v mladih letih kar pogost pojav. S pomočjo knjig bo namreč lažje ugotovil, da v tem ni sam.

Tu moramo biti seveda pazljivi - po drugi strani namreč obupan beg v fikcijo, ker je posameznikova družinska in socialna situacija pretežka, da se bi z njo soočil, ne more nadomestiti pogovora ali strokovne pomoči. Treba je torej paziti na zdravo mero - eno je začasno distanciranje od realnosti, drugo pa beg od nje. V kolikor bralec ubere prvo pot, je zelo malo verjetno, da bo do določene starosti že izgubil stik z resničnim življenjem. Zato sem včasih malo nejevoljna, ko poslušam pogovor kakšnih zaskrbljenih staršev, češ: »Moj pa samo bere.« Občutek imam, da bi se jim zdelo skoraj bolj sprejemljivo, če bi lahko rekli: »Moj pa po šoli vsak dan izgine in se vrne ob enih ponoči.«

Za konec naj se vrnem k vprašanju, ki sem ga omenila že na začetku: Je pomembno, po kakšnih knjigah posega mladi bralec? Seveda ga je smiselno poučiti, kaj velja za kvalitetno literaturo in kaj ne, a najbolj pametno mu je pustiti, da si žanr, ki mu ustreza, izbere sam. Mazzini je recimo omenil, da se na fantazijski žanr in humor v literaturi še vedno gleda zviška, za »vredne branja« v akademskih krogih namreč bolj veljajo tiste knjige, za katere se je treba potruditi, da jih prebereš. Vendar ni nič narobe, če tovrstne knjige komu ne ustrezajo, zato tudi mladostnikov ni treba posiljevati s številnimi resnimi naslovi.

Obstaja mnogo kvalitetnih mladinskih serij, ki jih berejo celo odrasli, in čeprav Igre prestolov in Gospodarja prstanov ne moremo postaviti ob bok Ani Karenini, ste lahko prepričani, da bodo najstniki iz njih potegnili več koristnega od visenja na Facebooku. Po drugi strani tega za nekatere popularne najstniške knjige, kot so vampirske uspešnice, ravno ne bi mogli trditi, vendar mladim bralcem nima smisla preprečevati, da se ne bi spoznali tudi s tem - če ne bodo sami ugotovili, da je podoba sveta v tovrstni literaturi precej popačena, se jim morda lahko priporoča kakšno prav tako napeto, a bolj kakovostno zamenjavo. Tudi seznami obveznega branja v osnovnih in srednjih šolah mladim potencialnim bralcem delajo več škode kot koristi – morda kdo pred vstopom v šolo vzljubi branje, vendar si ustvari popolnoma svoj okus, ko se sreča s klasikami, ki mu ne ustrezajo, pa se ta želja izgubi. Seveda je prav, da se najstnike seznani z vsebino vrhuncev literature, a kar se branja tiče, bi morda morali premisliti o kakšnih dopolnilnih seznamih za šolarje, ki niso tako ambiciozni bralci, kažejo pa zanimanje za literaturo. Kajti verjemite mi - to je zanimanje, ki ga je vredno negovati.

Lara Paukovič

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.