O finančni (ne)podpori Radiu Študent

Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdlično 

reširšV današnjem komentarju se bom posvetil tematiki slovenskih nekomercialnih radijskih postaj, ki jo bom premišljal na primeru Radia Študent kot enega izmed bolj izpostavljenih slovenskih medijev, na katerega držo, vpliv in pomen opozarjajo tako drugi mediji kot tudi poslušalci. Posebno pozornost bi rad namenil problematiki njegovega financiranja, ki je predvsem v zadnjih letih zelo negotovo.

 

Naj najprej pojasnim svojo vlogo. Tekom letošnje avdicije na glasbeni redakciji sem bil tudi sam bil sprejet med sodelavce Radia Študent ter v preteklem polletju dobil vsaj bežen uvid v njegovo delovanje. Na tem mestu bom skušal to izkušnjo dodobra objektivizirati in jo podkrepiti z določeno mero statistike. Naj tudi že na tem mestu poudarim, da ne želim, da bi se Radio Študent spreobrnil v »veliko medijsko hišo«; govora je o golem obstoju in normalnem obratovanju radia kot medija. Gonilna sila zaposlenih in sodelavcev na Radiu Študent sta še vedno motivacija in želja po delu.

 


Če se torej lotimo dejstev: Radio Študent je neprofitna nekomercialna radijska postaja, ki svoje financiranje črpa iz treh virov – donacij ustanovitelja (ŠOU - Študentske organizacije Univerze v Ljubljani), lastnih projektov in promocijske dejavnosti radia. V podrobnosti nižanja financiranja v vseh treh stebrih se ne želim spuščati oz. bom nekatere omenil kasneje v sklepu – za zdaj se mi zdi pomembno dejstvo, da so vsi trije stebri v nestabilnem stanju in se je bil Radio Študent lansko leto primoran opreti na nov, četrti steber financiranja – crowdfunding oz. podpora skupnosti. Malo preko leto dni mineva od RŠ Benefita in akcije »Reši RŠ!«, ki sta radiu lansko leto služila kot učinkovita finančna injekcija. Naj še omenim, da trendi poslušalstva Radia Študent v zadnjih letih kažejo stabilen delež poslušalstva. Še leta 2011 je po raziskavi Mediane znašala 5.000, po zadnji raziskavi Mediane iz leta 2013 pa že okoli 35.000 poslušalcev. Res je, da radio oddaja tudi preko svoje spletne strani, ki je tudi deležna doslednega obiska - 172.000 unikatnih obiskovalcev v letu 2013. Vse to nakazuje, da ima radio dosledno podporo svojih poslušalcev.

 


V temu duhu, torej skozi aspekt crowdfundinga, bi rad obravnaval naslednje vprašanje - zaradi katerih faktorjev je Radio Študent deležen stabilnega deleža poslušalstva? Na tem mestu se sprašujem po tistih lastnostih Radia Študent, za katere mislim, da igrajo ključno vlogo pri nagibu tehtnice volje skupnosti po donacijah in podpori radia in ki mislim, da Radio Študent ločujejo od preostalih medijskih hiš. To vprašanje je ključno tudi pri tem, da želi Radio Študent ta četrti steber financiranja okrepiti, da bi skozi čas morebiti postal najstabilnejši finančni vir. Tudi na podlagi lastne izkušnje želim torej ovreči nekatere razloge, zakaj Radio Študent ne bi bil razumljen kot kvaliteten nekomercialni medij in s tem pokazati na zagatnost in skrajno neugodnost vprašanja o finančnem obstoju.

 


Torej prva tema, o katerem bi lahko spregovorili, je, ali ima radio preozko usmerjeno ciljno skupino. V samem imenu vendar stoji beseda »študent«. A glede na splošno rast poslušalstva in podpore radiu (ki je vidna tudi na socialnih omrežjih), pa tudi izgradnjo poslušalske baze skozi 45. letno tradicijo radia, bi težko rekli, da je radio generacijsko zamejen. Če že obstaja ciljna skupina radia, ta ni natančno definirana ali se radio ne zavzema izključno zanjo.

 


Drugo, o katerem bi se spodobilo govoriti, je nedvomno kvaliteta medija. Pod kvaliteto razumem tako tehnično opremo radia kot tudi programske vsebine. Pogoji obratovanja, čeprav nekateri potrebni prenove, so na nivoju siceršnjih glasbenih studiev. Prav tako na radiu stalno poteka izmenjava znanja o delovanju radia, ki se prenaša generacijsko.

 

Poleg tehnike je tu še vsebina radijskih oddaj. Praktično od obstoja Radia Študent se na njem pokrivajo novice in tematike, ki jih preostali mediji izpuščajo, saj je kot nekomercialen radio tudi programsko avtonomen. Tako tudi vsebinsko Radio Študent predstavlja pomemben medij v slovenskem prostoru. Tematske oddaje pokrivajo področja kulture, aktualno-političnih ter univerzitetnih tematik, ki so vsebinsko vselej kritične in vključujejo širši, globalni in poglobljeni uvid. Na tem mestu je Radio Študent še najbolj podoben recimo Valu 202, ki tudi skuša skozi oddaje in prispevke skrbeti za razgledanost, radovednost in kritično misel poslušalcev. S svojo odprtostjo gre morebiti še korak dlje, saj je pogosto govora o provokativnih ter kontroverznih tematikah. Vsebinsko je Radio Študent, četudi včasih norčav, na nivoju. Očitek leži morebiti v tem, da so določene vsebine politično opredeljene, kritične do siceršnje lokalne politike, ki se kaže v konfliktu z uradnim »ustanoviteljem« – ŠOU.

 


A vendar nadaljujmo. Omenil bi še zunanjo, javno podobo radia, se pravi podobo, ki jo radio kaže javnosti skozi oglaševanje, splošni odnos radijskih voditeljev do poslušalcev, tematike oddajanih vsebin in – ne nazadnje – skozi govorice, ki krožijo o radiu in so mi prišle na uho. Delovanje marketinškega oddelka je splošno znano kot odmevno, provokativno, celo nagrajeno. Odnos radijskih spikerjev do poslušalcev variira, a je venomer usmerjen v provokativno sproščenost. Na tem mestu odstopa od norm, postavljenih s strani uveljavljenih radijskih postaj; a zopet to počne že dovolj let, da kdor ga posluša, to pravzaprav tudi pričakuje.

 

Od obravnave javne podobe so vsakodnevne govorice in ostalo medijsko pokrivanje notranjega dogajanja Radia Študent (kjer je le-ta še najbolj izpostavljen širši javnosti) morebiti še najbolj vplivne. Radio Študent venomer spremlja neka predstava o študentskem življenju, ki je prežeto z neresnostjo, lenobo in vsem, kar je prilepljeno na stereotipno predstavo o slovenskem študentu. Kot zadnje je smiselno omeniti aktivnosti Radia Študent, ki segajo izven okvirov medija kot radia. Gre za projekte kot so že omenjeni Klubski maraton, festival Tresk, razni kulturni dogodki in aktivnosti za otroke (Risanka RŠ, pripovedovanje pravljic), ne nazadnje tudi organizacija tribun, okroglih miz, pa tudi založniška dejavnost. . Če bi se izrazil v žargonu četrtkove tribune v KUDu France Prešeren – Radio Študent skrbi za sceno.

 


Razlogi za počasno zmanjševanje finančnih sredstev bi se torej znali iskriti v političnih sporih. Odnos s ŠOU je konflikten, vsako leto potekajo pogajanja o višini zneska, ki ga bo radio prejel za svoje obratovanje. In v kolikor je očitno politično bolj levo-usmerjen, ga verjetno negativno opredeljuje dejstvo, da dejansko je politično usmerjen in da je ta usmerjenost kritična do aktualne politične ureditve. Ne pravim, da je radio trmast, pravim, da je vztrajen. Ne nazadnje pa se radio v 45. letih delovanja še ni pustil in se ne pušča zatreti študentskim funkcionarjem, ki imajo o njem verjetno svojo mnenje in svojo predstavo in ga doživljajo drugače kot radijski sodelavci in poslušalci.

 


A ravno na osnovi enovite podobe in seznanjenja o delovanju se krepi podpora radiu. Potreben je uvid vdelovanje RŠ, demistifikacija notranjega delovanja, na katerim že dolgo časa bdi javna podoba z delno utemeljenimi, v večini pa neutemeljenimi stališči.

 

Andrej Pervanje

 

Viri:
- http://www.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Medijska_ucilnica/Raziskave_in_analize/Mediana-APEK-porocilo-20111102.pdf
- http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/kaj-poslusa-90-odstotkov-studentov

 

Deli

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.