.

TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE

Zaradi razglašene epidemije novega koronavirusa (covid-19) je THL zaprta do preklica. 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

trubarca
0: OTROCI NA OBISKU - vrtec Jelka – ogled lutkovne predstave Knjižna čajanka pri vešči Smilji, ki otrokom pripoveduje nove, sveže, manj znane zgodbe, pravljice in pesmi; nastopata lutkarica Katja Povše, pravljičarka Rada Kikelj.

OB 19.00: VEČER INTERMEDIJSKIH UMETNOSTI - Luka Prinčič, Prosto programje, sodelovanje in umetnost - nekaj zvokov, podob in premislekov; kibridna predstavitev Luke Prinčiča, ki deluje na področju zvoka in intermedijev.
-
Ponedeljek, 02 December 2019 00:00

74209209 2467713210161618 3715338696078131200 oV sredo 27. novembra 2019 je v Trubarjevi hiši literature potekala bralno-improvizirana predstava na podlagi kar šestih nastajajočih besedil mladih uveljavljajočih se avtorjev. Besedila nastajajo v sklopu delavnic društva KUD Krik pod mentostvom Simone Semenič, Mareta Bulca in Ane Duša. Bralno uprizoritev bodo besedila doživela na 4. Festivalu dramske pisave Vzkrik (19. 3. - 22. 3. 2020) v MGL, tokrat pa so jih v življenje pripeljali improvizatorska velemojstra Urša Strehar Benčina in Tomaž Lapajne Dekleva ter glasbenik in glasbeni improvizato Urh Mlakar.

Če je že odnos med dramskim besedilom in njegovo uprizoritvijo pogosto nepredvidljiv in poln možnosti, je odnos med nastajajočim tekstom in improvizacijami, ki so nastale kot vtis prvega branja, lahko še bolj zanimiv in razgiban. Trije improvizatorji so tekste namreč prebrali samo enkrat in tako poskusili ohraniti odprto glavo vsem asociacijam in (lahko tudi napačnim) interpretacijam dram in dramskih odsekov. Posvetili so se izključno vtisom prvega, skoraj naivnega branja. Tako so se skozi improvizacijske impresije pokazali na prvi pogled morda neopazni komični ali tragikomični elementi nastajajočih tekstov. V nekajminutnih prizorih, ki so se začeli in končali in medias res, se je tekst nekje bolj, nekje manj ohranil, a je vedno služil predvsem kot izhodišče in končna opora. Včasih so nas prizori tako zapeljali v humorno doživetje v študentskem stanovanju, drugič pa so nas zapeljali v težko tovarniško vzdušje ali celo v cirkus. Po koncu vsakega prizora pa so zaradi odprte forme interpretacij, ki je vseskozi (tudi direktno) nagovarjala občinstvo, tudi avtorji dram sami dobili priložnost, da pokomentirajo in dopolnijo to prvo interpretacijo teksta.

Najraje bi se udrla v zemljo Varje Hrvatin in Nervozen sem na način, ki ga ni mogoče opisati Gašparja Mariniča sta tako zaživela skozi humorna prizora norčevanja iz malih banalnosti življenja, Ko ženska postane morilka Nike Korenjak nas je s fokusom na enem izmed likov popeljala v nenapisano ozadje zgodbe, Ena kri Tjaše Mislej pa je interpretatorjem nenehno odpirala nove možnosti uporabe različnih improvizacijskih sredstev in izrazov. Komičen začetek s prvimi nekaj dramami je s tekstom Brine Rafaele Klampfer Paloma (since 1873) odprl še dimenzije uprizarjanja težkega življenja delavcev in vzdušja tovarniških strojev izključno preko uporabe telesa in se z direktnim nagovarjanjem poigral še z družbeno kritičnostjo in težo teksta. Pika na i in zaključek kroga, pa je z vračanjem h komičnemu postal še zadnji, cirkuški prizor teksta Biba Nejca Potočana Leta so tekla, mi pa malo manj, ki nas je potopil v tragikomiko absurda današnjega sveta, v katerem posamezne fragmente prizorov povezovali utrinki opičjega cirkusa.

Pri dogodku, kot je bil ta je verjetno najbolj zanimiv ravno odnos med tekstom, ki še nastaja, in subjektivnim vtisom, ki narekuje improvizirane prizore. Improvizacijsko branje teksta nas za razliko od branja ali bralne uprizoritve namreč popelje v trenutne asociacije, ki na neki točki tekst pustijo za sabo in zaživijo svoje življenje – ter morda tako odprejo nove dimenzije nastajajočega besedila, ali pa seveda popolnoma zgrešijo njegovo misel. To je vendar bistvo te forme – impresije, subjektivnost imaginativnega bralca. Tako nastane plastično prikazana beseda, ki se ne pretvarja, da je več, kot jo ta trenutek razumemo.

Zdi se, da dramski tekst, ki v vsaki obliki (drama, bralna uprizoritev in uprizoritev) zaživi drugačno življenje, improvizacija popelje v popolnoma svoje dimenzije. Preko take uprizoritve teksta improvizatorji namreč lahkotno in z inovativnimi pristopi, ki se jih profesionalno gledališče vse preveč otepa, popelje besedila v svet fizisa in imaginacije, dojemanja in nedojemnaja. Predvsem pa gre pri takem pristopu za zavedanje, da je pri branju včasih OK tudi če ne razumeš – in v tekstu najdeš svoj pomen, pa četudi je ta za avtorja popolnoma zgrešen. Tako je improvizacijsko gledališče po svoje popolen način, da tekst zaživi, še preden si sam lahko lasti svoje življenje in še preden je dokončan.

 

Avtorica poročila: Urša Majcen

Dogodek: 27. november 2019

Deli

 

 
Četrtek, 14 November 2019 00:00

aktualno

V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja, risanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku.

Razpisi vseh štirih natečajev so odprti od 15. novembra 2019 do 15. marca 2020.

 

METAFORA – KRATKE ZGODBE

POHAIKUJ – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA

PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE

S3P – STRIP

Deli

 
Torek, 12 November 2019 00:00

lit-pop-kultV četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

 
Ponedeljek, 21 Oktober 2019 00:00

thl leto smrtiV ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

 
Ponedeljek, 07 Oktober 2019 00:00

thl umetnostV petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

 
Sreda, 25 September 2019 00:00

IMG 5158V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

 
Ponedeljek, 23 September 2019 00:00

IMG 5143V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

 
Četrtek, 12 September 2019 00:00

b1249df2627565f7662687dd44a3a847 XL

Med 8. septembrom in 8. novembrom 2019 z bralnim projektom Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka izpostavljamo sodobno rusko literaturo v slovenskih prevodih.

Bralcem Mestne knjižnice Ljubljana ponujamo izbor kvalitetnega ruskega romanopisja, ki je nastalo konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja. Izbrana dela ter priporočilni seznam, ki je natisnjen na knjižnih kazalkah, lahko poiščete v večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana.

Z branjem do lepe knjižne nagrade!

Z branjem romanov s priporočilnega seznama lahko sodelujte tudi v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter vsaj DVA ROMANA, ki ste ju prebrali, ter ga odložite v namensko škatlo.

V sodelovanju z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur smo za sodelujoče bralce pripravili lepe knjižne nagrade. Nagradno žrebanje bo potekalo v drugi polovici novembra 2019.

Popestrite si jesenske dni s prebiranjem sodobnih slovanskih romanov!

Spremljevalni program:
Po Nevskem prospektu do Vladivostoka – Lijana Dejak in Borut Kraševec
7. november ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvorana
O značilnostih ruske književnosti, s poudarkom na literarnih delih, ki so nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja, se bomo pogovarjali s prevajalcema iz ruske literature Lijano Dejak in Borutom Kraševcem.

Deli

 
Sreda, 11 September 2019 00:00

nmsb 2019 ilustracija za clanek

Drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 bo potekal od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra 2019 (zaključek Tedna otroka). Pridružujemo se evropski bralni kampanji EURead, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

Vabljeni, da se skupaj z nami aktivno pridružite vseslovenskemu skupnemu branju! Več o projektu na spletni strani.

Deli

 
Ponedeljek, 02 September 2019 00:00

vilenica-plakat

Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana.

Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja.

Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature.

Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja.

Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe.

Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na prireditvi, ki bo tudi povzela vtise letošnje Vilenice. Izžrebanih bo 10 bralcev oz. bralk. Več o Vilenici 2019 na spletni strani

 

 

Deli

 

Stran 2 od 50

<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Zadnje novice

Odprlo se nam je ...

 

[ker je občutje prvo]

ker je občutje prvo

kdor si daje količkaj opravka

s sintakso stvari

vas nikdar ne bo povsem poljubil;

 

biti ves znojen

ko Pomlad na svetu

 

odobrava moja kri,

in poljubi so primernejša usoda

kot modrost

gospa prisežem pri vseh rožah.

Ne jočite - moj najboljši umski gib je manj

od enega prhuta vaših vek ki pravi

 

da sva drug, za drugega: potem

se smejte, zleknjeni pri meni

ker življenje ni odstavek

 

In smrt po mojem ni noben oklepaj 

 

E.E. Cummings - prevod Uroš Mozetzič

 

 
 
 
 
 

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva 7
1000 Ljubljana

Tel.: 01 308 51 30 / 031 876 333

trubarjeva@literarnahisa.si

rok.dezman@literarnahisa.si

Trubarjeva hiša literature spada v sklop zavoda Mestna knjižnica Ljubljana.

Ustanoviteljica javnega zavoda je Mestna občina Ljubljana.