V četrtek, 7. novembra 2019, se je v Trubarjevi hiši literature odvil dogodek z naslovom Literatura in popularna kultura. Voditeljica Sara Špelec se je pogovarjala z Lilo Prap, pisateljico in ilustratorko, prejemnico številnih nagrad, ki ni znana le pri nas, temveč tudi v tujini. O tem priča dejstvo, da je bila na dogodku med občinstvom mlada gostja z Japonske, ki je opisala popularnost avtorice pri njih. Ko je Lila Prap izrazila dvom, če je tam res tako popularna, je gostja z navdušenjem povedala o avtoričinih slikanicah ter različnih igračah, magnetih in ostalih predmetih, ki jih izdelujejo po vzoru slikanic.

V ponedeljek, 21. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal poseben slavnostni večer, saj je Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva v okviru praznovanja meseca Luzofonije (skupnost okrog 230 milijonov portugalsko govorečih ljudi) priredilo odrsko branje iz romana Nobelovca Joséja Samaraga Leto smrti Ricarda Reisa, ki je pravkar izšlo pri založbi Beletrina. Brale so Maria Gomes, Mariana Franco, Daniela Ribeiro, Gabriela Droga Mazovec in Mafalda Vaz, pridružila pa se jim je tudi prevajalka Barbara Juršič, ki je cel večer krmarila med slovenščino, portugalščino in angleščino.

V petek, 4. oktobra, je v Trubarjevi hiši literature potekal že 6. simpozij Umetnost kritike s podnaslovom Kritiške transformacije (v 21. stoletju). Organizirata ga LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK), predstavlja pa edinstveno priložnost za širšo refleksijo kritike in umetnosti na splošno, s čimer stremi k izboljšanju pogojev kritiškega udejstvovanja in zagotavljanju bolj kulturnega javnega diskurza o umetnosti, z mednarodno udeležbo pa gradi medkulturne mostove. Močna je predvsem povezava z nemškim kulturnim prostorom in 15. novembra se bo v Berlinu zgodil še en dogodek, ko bodo štirje nemški kritiki razpravljali o slovenski literaturi in napisali kritike, ki bodo objavljene na spletnem mediju www.ludliteratura.si. Ker si prizadevajo za nenehno širjenje diskurza, sta letos sodelovali tudi kritičarki s področja teatra in vizualnih umetnosti. Glavna vprašanja simpozija so se vrtela okrog prihodnosti kritike, podpredsednik DSLK Tadej Meserko pa je izpostavil, da gre za aktualno temo, pri kateri najprej pomislimo na zunanje transformacije, vendar pa se je treba tudi vprašati, katere so notranje transformacije, ki si jih želijo kritiki kot taki. Simpozij je bil sestavljen iz dveh delov; prvi del, predstavitve referatov, je povezovala Maja Šučur, drugi del, pogovor z udeleženci in udeleženkami simpozija ter publiko pa je povezoval Aljaž Koprivnikar.

V sredo, 25. septembra, je v Trubarjevi hiši potekala okrogla miza na temo branja danes. Vodila jo je Tatjana Pristolič, ki je gostila pisatelja in izdajatelja Toma Kočarja, profesorico Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Polono Vilar, knjižno blogerko Nino Prešern in Lenarta J. Kučića, raziskovalca in publicista. Izhodišča za pogovor so izhajala iz tega, da je bralcev vedno manj, da prodaja knjig upada in da založbe usihajo. Tomo Kočar je komentiral, da samo branje ni v krizi, ampak da je bolj problem v tem, kaj beremo, saj se je z vseprisotnostjo spleta spremenilo naše razumevanje pisane besede, beremo drugače kot včasih. Lenart J. Kučić se je navezal, da moramo pri vsakem mediju upoštevati celoten produkcijski proces, nekaj, kar v enem mediju deluje, za drugega ni zanimivo. Oči mu odpira branje starejših tekstov, ko se je že razmišljalo o tehnologiji, a še ni prevzela našega vsakdana in naprave niso bile na dosegu, zato je morala delovati domišljija. Izpostavil je skoraj neznano knjigo Julesa Verna, Pariz v 20. stoletju, kjer zapiše, da bo tehnologija za objav vsem na dosegu, vendar pa bo število tistih, ki bodo hoteli kaj objaviti, veliko večje od števila tistih, ki bodo to hoteli brati. Tomo Kočar je dodal, da je problem, da informacij nihče ne selekcionira. Polona Vilar je razložila, da gre pri tem za t. i. princip najmanjšega napora, ki je bil v preteklosti vedno gonilo napredka, vendar pa so ga tehnologije, ki spodbujajo našo naravo tako, da nenehno izbiramo lahkost pred naporom, šle v napačno smer. Ko to povežemo še z informacijsko eksplozijo, pride do vprašanja selekcije in kompetenc. Branje je zato pogosto postalo stvar osebne izbire. To se je zgodilo tudi zato, ker nam branje oziroma načitanost ne daje neke jasne prednosti na trgu dela, je izpostavil Kučić.

V torek, 17. septembra, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev druge pesniške zbirke Sergeja Harlamova Mnogoboj mitologij, ki je spomladi izšla pri mariborski založbi Litera. Pogovor s pesnikom, oziroma pezdnikom, kot se dojema sam, je vodila urednica Tonja Jelen. Izraz »pezdnik« se je začel kot domislica, da bi izpadel prepotenten na drugačen način, se je pošalil Harlamov. Glavna gesta tega izraza je iti onkraj nagovorov, ki plenijo na polju kulture. Domet poezije danes ni velik, upa si trditi, da se spremembe vedno dogajajo izven kulturne sfere – tudi avantgarde so spremljale spremembe v politiki, ekonomiji ipd. Ne more reči, če njegove poezija pridoda h kulturnemu prostoru, se pa z njo resno spopada in poskuša narediti dober izdelek, je priznal. Izpostavil je dobro spisano kritiko Aljaža Krivca v Bukli, ki je dobro zadel njegovo željo, da bi pesniška knjiga postala le še ena reč v redu reči. Trudi se izbiti pretirano glorifikacijo iz pisane besede kot take – ta težnja je prikazana že s shematskih razdelkom na začetku Mnogoboja mitologij, ko se začne sesuvanje temeljev, na katerih stoji njena ideja. Zbirka postavlja pod vprašaj tiste naše reakcije, ki jih imamo za zelo osebne, notranje, in jih skuša povezati z našimi okoliščinami. Kot primer je navedel pogreb in celotno ceremonijo, ki naredi vtis na nas, tudi če ne verjamemo zares v te obrede in obrazce.

Med 8. septembrom in 8. novembrom 2019 z bralnim projektom Sodobni slovanski romani: Po Nevskem prospektu do Vladivostoka izpostavljamo sodobno rusko literaturo v slovenskih prevodih.

Bralcem Mestne knjižnice Ljubljana ponujamo izbor kvalitetnega ruskega romanopisja, ki je nastalo konec 20. stoletja ter v začetku 21. stoletja. Izbrana dela ter priporočilni seznam, ki je natisnjen na knjižnih kazalkah, lahko poiščete v večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana.

Z branjem do lepe knjižne nagrade!

Z branjem romanov s priporočilnega seznama lahko sodelujte tudi v nagradnem žrebanju. V večjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana poiščite obrazec, na katerega zapišite svoje osebne podatke ter vsaj DVA ROMANA, ki ste ju prebrali, ter ga odložite v namensko škatlo.

V sodelovanju z mednarodno ustanovo Forum slovanskih kultur smo za sodelujoče bralce pripravili lepe knjižne nagrade. Nagradno žrebanje bo potekalo v drugi polovici novembra 2019.

Popestrite si jesenske dni s prebiranjem sodobnih slovanskih romanov!

Spremljevalni program:
Po Nevskem prospektu do Vladivostoka – Lijana Dejak in Borut Kraševec
7. november ob 19.00 Slovanska knjižnica, dvorana
O značilnostih ruske književnosti, s poudarkom na literarnih delih, ki so nastala konec 20. in v začetku 21. stoletja, se bomo pogovarjali s prevajalcema iz ruske literature Lijano Dejak in Borutom Kraševcem.

Drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019 bo potekal od 8. septembra (mednarodni dan pismenosti) do 13. oktobra 2019 (zaključek Tedna otroka). Pridružujemo se evropski bralni kampanji EURead, ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

Vabljeni, da se skupaj z nami aktivno pridružite vseslovenskemu skupnemu branju! Več o projektu na spletni strani.

Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana.

Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja.

Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature.

Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja.

Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe.

Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na prireditvi, ki bo tudi povzela vtise letošnje Vilenice. Izžrebanih bo 10 bralcev oz. bralk. Več o Vilenici 2019 na spletni strani. 

Obveščamo vas, da bo Trubarjeva hiša literature od 1. julija do 31. avgusta zaprta.

»Mož v črnem je bežal čez puščavo in revolveraš mu je sledil.« To je eden izmed najbolj kultnih uvodnih stavkov fantazijske literature, ki ga je zapisal Stephen King, sicer najbolj poznan po grozljivkah. Stavek otvarja Revolveraša (1982), prvo knjigo sage Temni stolp, ki jo skupno sestavlja sedem glavnih in dve »vmesni« knjigi. Revolveraš je sicer roman, ki združuje pet kratkih zgodb, napisanih med letoma 1978 in 1981, pri nas lahko beremo prevod revidirane izdaje, ki je odpravila nekaj stvarnih napak in izšla leta 2003. Verzija je zato opremljena tudi s Kingovima Uvodom in Predgovorom, v katerih razloži zgodovino in usodo celotne sage in kot prelomnico prepozna svojo skoraj usodno avtomobilsko nesrečo leta 1999. V tistem trenutku zgodba o Stolpu namreč še ni bila dokončana, saj je z njo rahlo odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Mimogrede, stolp po mnenju Stephena Kinga ni nič drugega kot ogromen elastični penis. To ni mogoče le po uporabi zdravila viagra znamke, ampak tudi po cialis generic. Po nesreči pa se je zares zavedel pomembnosti svoje vloge za bralce: »zdaj, ko sem v domišljiji milijon bralcev postavil Stolp, [sem] nekako odgovoren za to, da ostane nedotaknjen, dokler bodo hoteli o njem še brati.« Stolp je tako dobil svoj zaključek, kar zadnje čase v fantazijski literaturi niti ni več samoumevno (kajne, George R. R. Martin in Patrick Rothfuss?). Serija je sicer izjemno uspešna in poznana – leta 2017 je dobila celo svojo filmsko adaptacijo, ki pa je žal zanič –, pa vendar King prepoznava, da je manj brana od njegovih bolj kultnih. Razlogov za to je več, prvi je zagotovo žanr, ki je zanj rahlo neobičajen, drugi pa zahtevnost branja.