V premiernem večeru 3. Festivala dramske pisave Vzkrik so se v prostorih Nove Pošte zvrstile tri bralne uprizoritve novih dramskih besedil mladih piscev in pisk, ki so obiskovali delavnice pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta.

Vsi trije avtorji so si tokrat zadali izziv, da bodo izstopili iz varnosti svoje do sedaj oblikovane pisave in svojimi dramskimi teksti preizkušali predvsem lastne meje izvirnosti in ustvarjalnosti. Posledično so tako nastali trije stilsko skrajno raznovrstni teksti, kar so podprle tudi njihove bralne uprizoritve.

Nekaj dni pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk – v torek, 5. marca 2019 – smo iz police bralnega seznama Mesto bere ... pripovedi iz Afrike vzeli dve zahodnoafriški avtorici, Mariamo Bâ in Amo Ato Aidoo in organizirali pogovor o ženski perspektivi v njunih literarnih delih in širše, o ženskih ustvarjalkah zahodnoafriškega leposlovja, tako starejše kot mlajše generacije. K pogovoru smo povabili poznavalki afriške književnosti in kulture, komparativistko Aleksandro Gačić in antropologinjo Anušo Pisanec, z gostjama pa se je pogovarjala prevajalka in publicistka Petra Meterc. 

V ponedeljek, 11. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o knjigi Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2019) Toma Virka, z njim se je pogovarjala študentka anglistike in primerjalne književnosti Marija Jeremić. Pogovor se je začel z razjasnitvijo nekaterih pojmov in razlik med njim. Pri uporabi pojmov etično in moralno je neka poljubnost, je priznal Virk, a v splošnem vseeno obstaja soglasje o možni razliki – lahko moraliziramo, ne moremo pa eticizirati. Virk se v knjigi sicer ukvarja z nekaterimi najuglednejšimi literarnimi teoretiki 20. stoletja, ena izmed njih je tudi Martha Nussbaum, ki pravi, da je literatura sama po sebi filozofija morale, saj sta po navari povezani. Virk je podal primer iz slovenske zgodovine, izbral je Franceta Vebra, ki je bil filozof med obema vojnama in je fasciniral s svojo znanstveno držo, za najvišjo vrednoto pa je oklical resnico. Njegov študent Klement Jug mu je kmalu začel oporekati, saj je trdil, da ne moremo postaviti etičnega pravila na ta način – včasih je bolj etično lagati. V teh zadevah ne obstajajo splošne obče veljavne resnice, etika je razvidna iz konkretne življenjske situacije, za določitev, kaj je etično, moramo poznati celoten kontekst, ki pa nam ga lahko najbolj poda ravno literatura, od tod sodba Nussbaum. V literaturi se sicer vse podaja na specifičen način, ne samo etična vprašanja, bolj od drugih diskurzov vse podaja na način, da lahko dosežemo identifikacijo in empatijo z liki, ker smo soudeleženi pri oblikovanju literarnega dela. Literatura nas uri s tem, da nam pomaga začasno vstopiti v drugačne miselnosti, ki so nam tuje. Vseeno pa ne moremo reči, da literatura privzgaja moralne vrednote.

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor ob znanstveni monografiji Zasebno je politično: kritične teorije vsakdanjega življenja (Fakulteta za družbene vede, 2018). Dogodek je moderirala Jasna Podreka, njene gostje pa so bile Mirjana Ule, Tanja Kamin in Alenka Švab, urednice knjige in tudi članice Centra za socialno psihologijo, skozi delovanje Centra je nastala namreč baza za pričujočo knjigo. V njej avtorice obravnavajo vsakdanje življenje v prepletu z družbenimi strukturami in družbenimi razmerji moči, navezujejo pa se na najbolj znan feministični slogan »Zasebno je politično!«. Knjiga je sestavljena iz treh delov; Epistemologije vsakdanjega življenja, Metodologije raziskovanja vsakdanjega življenja in Praks vsakdanjega življenja.

sreda, 21. marec 2019, Trubarjeva hiša literature

Letošnji Svetovni dan poezije bomo obeležili še posebej noro! 

Naš cilj je, da skupaj s pesnicami in pesniki iz vse države in Sveta (povabili bomo kolegice in kolege iz tujine, ki bodo svoja branja posredovali v obliki video posnetka) izrazimo poklon poeziji tako, da beremo 24 ur brez prestanka. No, dva bosta, po pol ure, da se organizatorji premaknemo iz enega v drug prostor. Bo pa zato dogodek trajal do ene ure zjutraj naslednjega dne.

Vse kar šteje je to, da pridete in nam pomagate uresničiti to romantično idejo - da smo skupaj zmožni napolniti 24 ur s pesmimi. Vsakdo nastopa po pet minut. Dogodek se bo odvijal na treh lokacijah in se bo predvajal v živo, tako da ga boste lahko spremljali praktično povsod, kjer že boste na prvi dan letošnje pomladi.

00.00 - 08.00 / Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5
08.30 - 16.30 / Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7
17.00 - 01.00 / Pritličje, Mestni trg 2

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem stripovska kritičarka in raziskovalka Pia Nikolič predstavlja stripe, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tintin je francosko-belgijski komični strip za otroke Georgesa Remija – Hergéja (1907–1983). Hergé je odraščal v konservativni družini, kariero je začel že zelo zgodaj (v osnovni in srednji šoli), v skavtskih revijah je objavljal stripe, kot je na primer Totorjeve dogodivščine. Gre za t. i. rotmanovsko slikanico, kjer je tekst v celoti zapisan pod okvirčki, strip je izhajal med letoma 1926 in 1929, eden izmed t. i. tintinologov pa o njem pove, da »se bere, kot da bi odrasel človek pripovedoval zgodbe iz vesternov otrokom«. Do leta 1940 so vsi njegovi stripi črno-beli, kasneje pa jih pobarva (razen prvega Tintina, Tintin v Sovjetski zvezi, ki je doživel ogromno negativnih kritik).

V torek, 12. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal tretji pogovor iz cikla o literarnem novinarstvu, ki ga pripravlja Leonora Flis. Njen gost je bil priznani novinar Ervin H. Milharčič, ki je povedal, da se je naučil pisanja in predvsem discipline pri pisanju na Radiu Študent, sicer pa bil tudi dopisnik iz tujine, je prejemnik več nagrad in avtor dveh knjig; Kratke zgodbe o prihodnosti (Modrijan, 2009) in Pot na Orient (Študentska založba, 2011). V živahnem pogovoru sta spregovorila o njegovem dopisništvu, raziskovanju in nabiranju materiala, pa tudi o trenutnem stanju stvari in sveta.

V februarju 2019 mednarodno pesniško gibanje World Poetry Movement prireja po vsem svetu pesniška branja pod naslovom ZA SVET BREZ ZIDOV.

Več kot 900 branj poteka v 145 državah. Po branju v prostorih Društva slovenskih pisateljev na kulturni praznik, vas vabimo, da obiščete še katero izmed branj v Sloveniji. Ta se bodo zvrstila:

21. februar 2019 ob 19.00 – CELJE, Špital za prjatle, Slomškov trg 5
Nastopajoči: Lara Gobec, Nika Gradišek, Rok Komel, Kristian Koželj, Muanis Sinanović, Tanja P. Hohler, Zoran Pevec, Neža Prah Seničar, Aljaž Primožič, Iza Robavs, Barbara Tadina. Večer bo vodil Kristian Koželj, z glasbo bodo večer popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center.

23. februar 2019 ob 20.00 – LJUBLJANA, Galerija ŠKUC, Stari Trg 21
Nastopajoči: Nina Dragičevič, Alenka Jovanovski, Barbara Korun, Maja Miloševič, Brane Mozetič, Jana Putrle Srdić, Peter Semolič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan, Nataša Velikonja. Večer bo vodil Brane Mozetič, glasbena podlaga Lado Jakša.

26. februar 2019 ob 19.00 – LJUBLJANA, Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7
Nastopajoči: Alja Adam, Ivan Dobnik, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Barbara Jurša, Miklavž Komelj, Matej Krajnc, Enesa Mahmić, Carlos Pascual, Radharani Pernarčič, Barbara Pogačnik, Ifigenija Simonovič, Juš Škraban, Maja Vidmar. Večer bo vodila Barbara Pogačnik.

27. februar 2019 ob 19.00 – KOPER, Knjigarna Libris, Prešernov trg 9
Nastopajoči: Krištof Dovjak, Marella Nappi, Andrej Medved, Sandro Pecchiari, Barbara Pogačnik, Antonio G. Della Rocca, Veronika Simoniti. Večer bosta vodili Irena Urbič in Barbara Pogačnik.

»Danes opažamo v različnih predelih Zemlje (v Ameriki, Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Indiji ...), da rastejo novi zidovi, ki ločujejo ljudi. Betonski zidovi, zidovi iz bodečih žic, a tudi bolj nevidni zidovi, zgrajeni iz denarja in neenakosti. Kot pesnice in pesniki, ki sodelujemo v gibanju World Poetry Movement, se zavzemamo za svet, osvobojen vsakršne diskriminacije, ki bi temeljila na barvi kože, nacionalnosti, družbenem statusu, spolu ali prepričanju ljudi. Poezija je način, kako lahko podremo zidove, tako tiste med nami, kot tiste v nas samih.« (Iz pisma Fernanda Rendona, tajnika World Poetry Movement)

Branja bodo potekala v organizaciji in soorganizaciji Slovenskega centra PEN, Kulturno-umetniškega društva Poiesis, Društva za novo umetnost, Društva Škuc, Foruma Tomizza, v sodelovanju z World Poetry Movement ter v povezavi z branjem v Zagrebu in branji v Trstu. 

Kot uvod v letošnje jubilejno državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 in za promocijo natečaja vabimo avtorje k branju svoje (in priljubljene) literature v četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, v Ljubljani.

Svoja leposlovna dela bomo brali v počastitev mednarodnega dneva maternega jezika UNESCO (21. februar). Zbrane avtorje bo uvodoma pozdravila predsednica DSP-ja, pisateljica in pesnica, Aksinja Kermauner.

Prosimo za potrditev uvodnega branja v Trubarjevi hiši literature na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. do srede, 13. 2. 2019!

41. državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 bomo pripravili v obliki dveh delavnic, pesniške in prozne delavnice, v soboto, 25. maja 2019, v Ljubljani.

Več o razpisu: http://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/sosed/2019/uvod.htm 

Rok za prijavo na 41. srečanje in pošiljanje besedil na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. je možno do nedelje, 31. 3. 2019.

Vabimo vas k sodelovanju in vas prosimo, da o natečaju širite prijazno besedo ter nagovorite k udeležbi svoje sosede, znance, sorodnike, prijatelje, literate ... ki bi se prepoznali kot del široke multikulturne, strpne in sočutne ustvarjalne skupine pisateljev in pesnikov z vseh koncev sveta!

Tretja, predzadnja knjiga Neapeljskega cikla skrivnostne Elene Ferrante, italijanske pisateljice, ki se že dolga leta uspešno skriva za psevdonimom, velja med vsemi štirimi za najboljšo. Verjetno zato, ker je izmed vseh najbolj politična in provokativna, čeprav »žrtve« ferrantemanije težko izberemo najljubši del – vsak namreč ponuja nekaj čisto svojega, prav noben pa ne jenja v tekoči pripovedi, izdelanem, a ne izumetničenem jeziku, in pisanem naboru likov, ki na vsakem koraku presenečajo. Zato je vsaka knjiga zase najbolj ključna glede tem, ki jih odpira. V prvi knjigi (Genialna prijateljica, Cankarjeva založba, 2016) smo spoznali čiste začetke prijateljstva med Eleno Greco in Lilo Cerullo, ki kot dekletci odraščata v revni neapeljski četrti. Poudarek je seveda na njunem odnosu, ki je že od začetka zelo iskren, a tudi tekmovalen, saj sta obe zelo sposobni in inteligentni, a izhajata iz okolja, ki izobrazbe ne ceni in spodbuja, zato se borita vsaka na svoj način. Druga knjiga (O novem priimku, Cankarjeva založba, 2017) ju spremlja med odraščanjem, ko se njune poti že začnejo razhajati, saj se Lila hitro poroči, Elena pa gre na univerzo in napiše knjigo, ki je precej uspešna. V pričujoči tretji knjigi z naslovom O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, pa spremljamo odrasli ženski, ki vztrajata vsaka pri svojem, čeprav sta njuni zgodbi nerazdružljivo prepleteni. Z njunim odraščanjem se skozi knjige spreminja tudi družbeno ozadje; na začetku so v fokusu predvsem sosedi, znanci, zelo majhen košček sveta, kjer pa se že kažejo hierarhične razlike, kasneje se s potovanji in spoznavanjem novih ljudi širijo tudi njuna obzorja in spoznanja, pa tudi dvomi, zdaj pa postane dogajanje politično, saj sta udeleženi v demonstracijah na fakulteti in v tovarni, upirata se družbenemu sistemu in ne pustita, da bi ju potlačil.