V ponedeljek, 11. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o knjigi Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2019) Toma Virka, z njim se je pogovarjala študentka anglistike in primerjalne književnosti Marija Jeremić. Pogovor se je začel z razjasnitvijo nekaterih pojmov in razlik med njim. Pri uporabi pojmov etično in moralno je neka poljubnost, je priznal Virk, a v splošnem vseeno obstaja soglasje o možni razliki – lahko moraliziramo, ne moremo pa eticizirati. Virk se v knjigi sicer ukvarja z nekaterimi najuglednejšimi literarnimi teoretiki 20. stoletja, ena izmed njih je tudi Martha Nussbaum, ki pravi, da je literatura sama po sebi filozofija morale, saj sta po navari povezani. Virk je podal primer iz slovenske zgodovine, izbral je Franceta Vebra, ki je bil filozof med obema vojnama in je fasciniral s svojo znanstveno držo, za najvišjo vrednoto pa je oklical resnico. Njegov študent Klement Jug mu je kmalu začel oporekati, saj je trdil, da ne moremo postaviti etičnega pravila na ta način – včasih je bolj etično lagati. V teh zadevah ne obstajajo splošne obče veljavne resnice, etika je razvidna iz konkretne življenjske situacije, za določitev, kaj je etično, moramo poznati celoten kontekst, ki pa nam ga lahko najbolj poda ravno literatura, od tod sodba Nussbaum. V literaturi se sicer vse podaja na specifičen način, ne samo etična vprašanja, bolj od drugih diskurzov vse podaja na način, da lahko dosežemo identifikacijo in empatijo z liki, ker smo soudeleženi pri oblikovanju literarnega dela. Literatura nas uri s tem, da nam pomaga začasno vstopiti v drugačne miselnosti, ki so nam tuje. Vseeno pa ne moremo reči, da literatura privzgaja moralne vrednote.
