V torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.

V torek, 21. maja, je v Trubarjevi hiši potekal zadnji pogovor iz letošnjega cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Santiaga Martína, lektorja za španski jezik na Fakulteti za družbene vede, prevajalca in striparja. Skozi dogodke smo se sprehodili po kar nekaj koncih sveta, tokrat sta bili v fokusu Španija in Latinska Amerika.

V petek, 17. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni cikel Prevod na oknu, ki se posveča književnemu prevajanju, izpostavljanju odličnih, zanimivih in prevajalsko intrigantnih prevodov, organizira ga LUD Literatura, vodi pa Petra Koršič. Tokrat je gostila prevajalko Tadejo Spruk, ki prevaja iz angleščine in tudi v angleščino. Spruk je povedala, da je skušala izbrati prevode, ki so jo spodbudili k prevajanju in plešejo na meji med umetnostjo in obrtjo. Pri tem obrt razume kot dejavnost, ki proizvaja že zamišljen objekt, umetnost pa kot dejavnost, ki ustvarja iz nič in zahteva avtorsko kreativnost. Prevod pa je glede na to posnetek, ki pa je vedno tudi edinstven. Hotela je predstaviti tudi čim bolj časovno, jezikovno, slogovno in zvrstno raznolika dela, gre pa za dela, ki jih rada bere v izvirniku, ampak vedno znova posega tudi po njihovih prevodih.

V četrtek, 16. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal že dvanajsta epizoda cikla Jet Pack, ki ga vodi Muanis Sinanović. Tokrat je gostil filozofa Domna Mohoriča, sodelavca Radia Študent, govorila pa sta o avtorju, s katerim bi se cikel lahko pravzaprav začel – o kultnem H. P. Lovecraftu, v fokusu pa je bil slovenski prevod njegovih izbranih zgodb (Cankarjeva založba, 2008, prev. Vesna Lemaić).

V nedeljo 19. maja so v prostorih Trubarjeve hiše literature ponovno zaživele besede mladih dramatikov, ki so svoja besedila snovali na rezidenčni delavnici 49. Tedna slovenske drame v Kranju. Pod mentorskim vodstvom Kim Komljanec, so se urila štiri mlada peresa: Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković, ki sta se s svojima besedilom predstavili v prvem večeru in Mojca Podlesek in Iztok Jereb. Besedili slednjih smo lahko slišali v nedeljo. Tudi tokrat so bralne uprizoritve nastale v organizaciji KUD Krik in Trubarjeve hiše literature, s pomočjo študentk in študentov AGRFT-ja.

V ponedeljek 13. maja se je v prostorih Trubarjeve hiše literature odvil prvi izmed dveh zaključnih večerov Rezidenčne delavnice dramskega pisanja, ki je potekal v sklopu 49. Tedna slovenske drame. V organizaciji KUD Krik sta se v prvem večeru z bralnimi uprizoritvami besedil predstavili Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković. Delavnica je, kot je v uvodu večera povedala mentorica Kim Komljanec, letos prvič potekala v obliki rezidenčnega bivanja v Kranju, ki je sami delavnici pridodal dodatno dimenzijo. Ideje in besedilo se tako ne razvijajo samo v odmerjenem času delavnic, temveč tudi zunaj delavniškega časa oz. časa pisanja. Bralne uprizoritve, ki so se in se še bodo zvrstile lahko razumemo kot zaključno fazo delavnice in so namenjene predvsem avtorjem samim, kot prvo soočenje z besedilom skozi interpretacijo režiserja in igralca. Poleg tega bralne uprizoritve predstavljajo prvi stik avtorjevega besedila s publiko. Kot je povedala Kim Komljanec so predstavljena besedila v prvi in zato še občutljivi razvojni fazi, vendar so se že premaknila iz vprašanja kaj prikazati v kako prikazati učinek v formi dramskega besedila, ki v svoji strukturi prenese marsikaj in še več.

Delavnica kreativnega pisanja je zasnovana tako, da se skozi srečanja spozna zakonitosti pisanja kratke zgodbe in literarnega novinarstva. Na tak način želimo nagovoriti čim širši krog ljudi, ki imajo željo po spoznavanju različnih zvrsti pisanja. Delavnica poteka tako, da se praktični del podkrepljuje tudi z razlagami in analizo prebranega in zapisanega. Udeleženci bodo dobili v pregled tudi nekaj teoretičnega gradiva, ki jim lahko pomaga pri kreativni praksi. Obravnavali bomo zapis kratke  zgodbe in literarno novinarstvo.

Srečanja bodo primarno osnovana na praktičnem delu, torej oblikovanju lastnih zapisov, ki bodo na naslednjem srečanju tudi obravnavani in analizirani v skupini. Vsi udeleženci bodo imeli dostop do tekstov vseh v skupini, tako da bo lahko potekala skupinska obravnava.

Na delavnico bo sprejetih največ 12 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih besedil izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite svoj tekst (zaključeno celoto ali odlomek kratke zgodbe), ki ne sme biti daljši od treh strani, na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . Rok za oddajo besedila je 24. 5. 2019.

Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Sritarjeva ulica 7): 4.6., 11.6., 14.6., 18.6., 19.6., 21.6. in 26.6., med 16:00 in 19:00. Delavnica je brezplačna. 

V torek, 30. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo novo predavanje iz cikla Mesto bere v sodelovanju z Zavodom za uveljavljanje vizualne kulture Vizo. Rok Govednik je spregovoril o senegalskem avtorju Ousmanu Sembèneju, najprej o njegovih romanih, potem pa še o njegovih filmih, zaslovel je namreč na obeh področjih. Po njegovem najbolj znanem romanu Božje paličice sicer ni filmske adaptacije, smo si pa pogledali nekaterem odlomke iz njegovih drugih filmov. Sembène (1923 – 2007) je bil zelo vedoželjen avtor, v Sovjetski zvezi je v šestdesetih študiral film, njegova želja pa je bila, da bi film prišel do čim večjega števila ljudi – nepismenost je v Afriki takrat izredno visoka, zato je njegova želja, da bi film postal jezik, ki ga bodo ljudje razumeli, zelo praktična. V Sovjetski zvezi se spozna s komunizmom, je pristaš tega, da bi morali ljudje dobiti moč.

Kate in Jol Temple sta precej nepoznana avstralska avtorja, ki pišeta knjige za otroke, vendar pa vse kaže, da ju bo slikanica Prostor na skali izstrelila med zvezde. Knjiga je bila namreč nominirana za literarno nagrado Indie Book Award 2019, ki jo podeljujejo avstralski neodvisni knjigarnarji, dobiva pa tudi ogromno prevodov v tuje jezike (med drugim v nemščino, madžarščino, ruščino, turščino in japonščino), čeprav je v originalu izšla šele pred dobrim letom. Na prvi pogled gre za čisto običajno slikanico, a nas, ko pridemo do zadnje strani, knjiga preseneti, saj sporoči: »Še nazaj preberi zgodbo, da se druga plat razkrije.« Knjigo se torej bere najprej od začetka do konca, potem pa še od konca proti začetku.

V torek, 9. aprila, je v Trubarjevi hiši literature potekalo predzadnje letošnje srečanje cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Njen tokratni gost je bil Andrej Stopar, sicer komparativist in odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 je bil redni dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav, je avtor knjige Pax Putina (Goga, 2014). Zato je bil tudi pogovor posvečen ruskemu literarnemu novinarstvu.