Obveščamo vas, da bo Trubarjeva hiša literature od 1. julija do 31. avgusta zaprta.

»Mož v črnem je bežal čez puščavo in revolveraš mu je sledil.« To je eden izmed najbolj kultnih uvodnih stavkov fantazijske literature, ki ga je zapisal Stephen King, sicer najbolj poznan po grozljivkah. Stavek otvarja Revolveraša (1982), prvo knjigo sage Temni stolp, ki jo skupno sestavlja sedem glavnih in dve »vmesni« knjigi. Revolveraš je sicer roman, ki združuje pet kratkih zgodb, napisanih med letoma 1978 in 1981, pri nas lahko beremo prevod revidirane izdaje, ki je odpravila nekaj stvarnih napak in izšla leta 2003. Verzija je zato opremljena tudi s Kingovima Uvodom in Predgovorom, v katerih razloži zgodovino in usodo celotne sage in kot prelomnico prepozna svojo skoraj usodno avtomobilsko nesrečo leta 1999. V tistem trenutku zgodba o Stolpu namreč še ni bila dokončana, saj je z njo rahlo odlašal, češ, saj je še dovolj časa. Mimogrede, stolp po mnenju Stephena Kinga ni nič drugega kot ogromen elastični penis. To ni mogoče le po uporabi zdravila viagra znamke, ampak tudi po cialis generic. Po nesreči pa se je zares zavedel pomembnosti svoje vloge za bralce: »zdaj, ko sem v domišljiji milijon bralcev postavil Stolp, [sem] nekako odgovoren za to, da ostane nedotaknjen, dokler bodo hoteli o njem še brati.« Stolp je tako dobil svoj zaključek, kar zadnje čase v fantazijski literaturi niti ni več samoumevno (kajne, George R. R. Martin in Patrick Rothfuss?). Serija je sicer izjemno uspešna in poznana – leta 2017 je dobila celo svojo filmsko adaptacijo, ki pa je žal zanič –, pa vendar King prepoznava, da je manj brana od njegovih bolj kultnih. Razlogov za to je več, prvi je zagotovo žanr, ki je zanj rahlo neobičajen, drugi pa zahtevnost branja.

V torek, 11. junija, je v Trubarjevi hiši potekal otvoritveni dan 16. festivala Pranger. Konceptualno razpravo o poeziji in vojni je vodil Goran Potočnik Černe, njegova sogovornika pa sta bila Igor Grdina in Marija Stanonik. Oba sta poznavalca in raziskovalca slovenske književnosti, zato je bil fokus predvsem na slovenskem literarnem prostoru, skozi citate raznih ustvarjalcev pa je Potočnik Černe usmerjal razvejan pogovor, ki se je gibal predvsem med obema svetovnima vojnama.

V četrtek, 6. junija, je v Trubarjevi hiši literature potekal 13. literarni večer Novega zvona. Novi zvon je spletna revija za vse oblike sodobne literarne umetnosti, izide pa vsak sodi mesec v letu, pri čemer je junijska številka že tradicionalno erotična. Objavljajo poezijo, prozo, dramatiko in hibridne žanre, včasih pa tudi prevode. Poleg revije in večerov vodijo tudi Klub kreativnega pisanja, ki je svojo prvo sezono doživel v Ziferblatu, drugo pa v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Ideja kluba je odpiranje prostora za sproščeno druženje ob prebiranju avtorskega leposlovja. Njihova želja je ustvariti krog ljudi, ki bi drug drugemu pomagali s pomočjo nasvetov, spodbude, odprte debate in konstruktivne kritike.

V torek, 28. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekalo zadnje srečanje iz cikla Zadnja plat, v katerem Pia Nikolič predstavlja stripe, ki so na voljo v Mestni knjižnici Ljubljana. Za predstavitev Ralfa Königa si je nalašč izbrala junij, mesec parad ponosa, ker je tudi on aktivist in ima v svojih stripih veliko LGBT tematik. Sicer deluje v Nemčiji, kjer je scena precej zaspana, ker se je dolgo ni sofinancirali ali podpiralo, še iz časa Berlinskega zidu pa je ostala stigma, da je strip nekaj, kar prihaja z Zahoda in je zato prepovedan. V slovenščini lahko beremo dva njegova stripa, prvi je Super paradiž, ki ga je izdal ŠKUC in so ga delili zastonj kot neko opozorilo za zaščitene spolne odnose, ker govori o AIDS-u v gejevski skupnosti, leta 2014 pa je pri založbi VigeVageKnjige izšel njegov Prototip, ki je trenutno razprodan in je bil tudi v fokusu večera.

V torek, 21. maja, je v Trubarjevi hiši potekal zadnji pogovor iz letošnjega cikla Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Tokrat je gostila Santiaga Martína, lektorja za španski jezik na Fakulteti za družbene vede, prevajalca in striparja. Skozi dogodke smo se sprehodili po kar nekaj koncih sveta, tokrat sta bili v fokusu Španija in Latinska Amerika.

V petek, 17. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni cikel Prevod na oknu, ki se posveča književnemu prevajanju, izpostavljanju odličnih, zanimivih in prevajalsko intrigantnih prevodov, organizira ga LUD Literatura, vodi pa Petra Koršič. Tokrat je gostila prevajalko Tadejo Spruk, ki prevaja iz angleščine in tudi v angleščino. Spruk je povedala, da je skušala izbrati prevode, ki so jo spodbudili k prevajanju in plešejo na meji med umetnostjo in obrtjo. Pri tem obrt razume kot dejavnost, ki proizvaja že zamišljen objekt, umetnost pa kot dejavnost, ki ustvarja iz nič in zahteva avtorsko kreativnost. Prevod pa je glede na to posnetek, ki pa je vedno tudi edinstven. Hotela je predstaviti tudi čim bolj časovno, jezikovno, slogovno in zvrstno raznolika dela, gre pa za dela, ki jih rada bere v izvirniku, ampak vedno znova posega tudi po njihovih prevodih.

V četrtek, 16. maja, je v Trubarjevi hiši literature potekal že dvanajsta epizoda cikla Jet Pack, ki ga vodi Muanis Sinanović. Tokrat je gostil filozofa Domna Mohoriča, sodelavca Radia Študent, govorila pa sta o avtorju, s katerim bi se cikel lahko pravzaprav začel – o kultnem H. P. Lovecraftu, v fokusu pa je bil slovenski prevod njegovih izbranih zgodb (Cankarjeva založba, 2008, prev. Vesna Lemaić).

V nedeljo 19. maja so v prostorih Trubarjeve hiše literature ponovno zaživele besede mladih dramatikov, ki so svoja besedila snovali na rezidenčni delavnici 49. Tedna slovenske drame v Kranju. Pod mentorskim vodstvom Kim Komljanec, so se urila štiri mlada peresa: Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković, ki sta se s svojima besedilom predstavili v prvem večeru in Mojca Podlesek in Iztok Jereb. Besedili slednjih smo lahko slišali v nedeljo. Tudi tokrat so bralne uprizoritve nastale v organizaciji KUD Krik in Trubarjeve hiše literature, s pomočjo študentk in študentov AGRFT-ja.

V ponedeljek 13. maja se je v prostorih Trubarjeve hiše literature odvil prvi izmed dveh zaključnih večerov Rezidenčne delavnice dramskega pisanja, ki je potekal v sklopu 49. Tedna slovenske drame. V organizaciji KUD Krik sta se v prvem večeru z bralnimi uprizoritvami besedil predstavili Kristina Mihelj in Nina Kuclar Stiković. Delavnica je, kot je v uvodu večera povedala mentorica Kim Komljanec, letos prvič potekala v obliki rezidenčnega bivanja v Kranju, ki je sami delavnici pridodal dodatno dimenzijo. Ideje in besedilo se tako ne razvijajo samo v odmerjenem času delavnic, temveč tudi zunaj delavniškega časa oz. časa pisanja. Bralne uprizoritve, ki so se in se še bodo zvrstile lahko razumemo kot zaključno fazo delavnice in so namenjene predvsem avtorjem samim, kot prvo soočenje z besedilom skozi interpretacijo režiserja in igralca. Poleg tega bralne uprizoritve predstavljajo prvi stik avtorjevega besedila s publiko. Kot je povedala Kim Komljanec so predstavljena besedila v prvi in zato še občutljivi razvojni fazi, vendar so se že premaknila iz vprašanja kaj prikazati v kako prikazati učinek v formi dramskega besedila, ki v svoji strukturi prenese marsikaj in še več.