Kot uvod v letošnje jubilejno državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 in za promocijo natečaja vabimo avtorje k branju svoje (in priljubljene) literature v četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, v Ljubljani.

Svoja leposlovna dela bomo brali v počastitev mednarodnega dneva maternega jezika UNESCO (21. februar). Zbrane avtorje bo uvodoma pozdravila predsednica DSP-ja, pisateljica in pesnica, Aksinja Kermauner.

Prosimo za potrditev uvodnega branja v Trubarjevi hiši literature na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. do srede, 13. 2. 2019!

41. državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 bomo pripravili v obliki dveh delavnic, pesniške in prozne delavnice, v soboto, 25. maja 2019, v Ljubljani.

Več o razpisu: http://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/sosed/2019/uvod.htm 

Rok za prijavo na 41. srečanje in pošiljanje besedil na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. je možno do nedelje, 31. 3. 2019.

Vabimo vas k sodelovanju in vas prosimo, da o natečaju širite prijazno besedo ter nagovorite k udeležbi svoje sosede, znance, sorodnike, prijatelje, literate ... ki bi se prepoznali kot del široke multikulturne, strpne in sočutne ustvarjalne skupine pisateljev in pesnikov z vseh koncev sveta!

Tretja, predzadnja knjiga Neapeljskega cikla skrivnostne Elene Ferrante, italijanske pisateljice, ki se že dolga leta uspešno skriva za psevdonimom, velja med vsemi štirimi za najboljšo. Verjetno zato, ker je izmed vseh najbolj politična in provokativna, čeprav »žrtve« ferrantemanije težko izberemo najljubši del – vsak namreč ponuja nekaj čisto svojega, prav noben pa ne jenja v tekoči pripovedi, izdelanem, a ne izumetničenem jeziku, in pisanem naboru likov, ki na vsakem koraku presenečajo. Zato je vsaka knjiga zase najbolj ključna glede tem, ki jih odpira. V prvi knjigi (Genialna prijateljica, Cankarjeva založba, 2016) smo spoznali čiste začetke prijateljstva med Eleno Greco in Lilo Cerullo, ki kot dekletci odraščata v revni neapeljski četrti. Poudarek je seveda na njunem odnosu, ki je že od začetka zelo iskren, a tudi tekmovalen, saj sta obe zelo sposobni in inteligentni, a izhajata iz okolja, ki izobrazbe ne ceni in spodbuja, zato se borita vsaka na svoj način. Druga knjiga (O novem priimku, Cankarjeva založba, 2017) ju spremlja med odraščanjem, ko se njune poti že začnejo razhajati, saj se Lila hitro poroči, Elena pa gre na univerzo in napiše knjigo, ki je precej uspešna. V pričujoči tretji knjigi z naslovom O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, pa spremljamo odrasli ženski, ki vztrajata vsaka pri svojem, čeprav sta njuni zgodbi nerazdružljivo prepleteni. Z njunim odraščanjem se skozi knjige spreminja tudi družbeno ozadje; na začetku so v fokusu predvsem sosedi, znanci, zelo majhen košček sveta, kjer pa se že kažejo hierarhične razlike, kasneje se s potovanji in spoznavanjem novih ljudi širijo tudi njuna obzorja in spoznanja, pa tudi dvomi, zdaj pa postane dogajanje politično, saj sta udeleženi v demonstracijah na fakulteti in v tovarni, upirata se družbenemu sistemu in ne pustita, da bi ju potlačil.

V torek, 22. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev pesniškega prvenca Katarine Gomboc Negotovosti navkljub, ki je lansko leto izšla pri JSKD. Knjiga je del zbirke Prvenke, spremno besedo je napisala Ana Porenta, uredila jo je Barbara Rigler. Z avtorico se je pogovarjala Jedrt Jež Furlan.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.

Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.

V petek, 21. 12. je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni večer iz cikla Prevod na oknu, ki je posvečen delu prevajalca in prevodni literaturi. Dogodke v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature povezuje Petra Koršič, ki z gosti iz prevajalskega sveta opominja na pogosto prezrto vrednost in težo odgovornosti, ki ju nosi prevajalski poklic. Tokrat je izbor prevodov pripravila prevajalka iz nemškega jezika Alenka Novak, ki ima za sabo 35 knjižnih prevodov in številne revijalne objave. Prevajalka je večer strukturirala v tri sklope, ki jih je med seboj z renesančno lutnjo povezal filozof in lutnjar Boris Šinigoj.

V zadnjih izdihljajih decembrskega dogajanja se je odvila predstavitev dramskih besedil, nastalih znotraj tretje edicije delavnic dramskega pisanja Vzkrik, ki je potekala v organizaciji Društva KUD Krik in Trubarjeve hiše literature. Delavnice, ki vsako leto stremijo po nadgradnji, izboljšanju razmer za dramske pisce ter ozaveščanju o pomembnosti sodobne dramatike, so z letošnjimi sedmimi (skoraj) dokončanimi celovečernimi besedili, ki se razlikujejo tako v žanru in strukturi, kot ozadju in generacijah piscev, dokazale, da so več kot nujne in da je zanimanje za razvijanje in razumevanje slovenske dramske pisave čedalje večje. Delavnicam, ki že tretje leto zapored potekajo pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič, sta se letos pridružila dva gostujoča mentorja, ki sta vsak s svojim pristopom do raziskave, preverjanja materiala ter različnim metodam realizacije poskrbela za bolj dinamičen in večplasten proces razvijanja dramskih besedil.

Benji Davies je večkrat nagrajeni britanski ilustrator, ki je v slovenščini precej dobro zastopan, pred kratkim pa je založba Zala izdala še dve njegovi slikanici, ki sta del zgodbo o dečku Niku, ki »je živel ob morju, z očkom in šestimi mačkami.« Zanimivo je, da smo v enem paketu dobili njegovo prvo samostojno knjigo Kit v nevihti (2013) in pa njegovo najnovejšo Babica in ptica (2018), njegovo drugo, Dedkov otok (2015), pa imamo prevedeno že tri leta. Z malo večjim zamikom tako k nam prihaja le Kit v nevihti, ki je leta 2017 dobil še svoje nadaljevanje (The Storm Whale in Winter), vse ostale pa smo dobili še čisto sveže. Čeprav gre za knjige, namenjene otrokom, niso namenjene samo preganjanju dolgčasa ali uživanju v lepi podobi. Vsaka od njih se na svoj način loteva različnih problematik. Dedkov otok se na nežen način ukvarja z izgubo starega starša, saj dedek nekoč odpotuje na čudovit otok, s katerega pa se ne vrne, Nik pa poskuša njegovo odsotnost sprejeti. Babica in ptica in Kit v nevihti pa se ukvarjata z odtujenostjo in odsotnostjo, ki jo doživlja vse preveč otrok.

Tom Veber, katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti se v preteklem času prvenstveno posveča le tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Mentor, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je regionalni nominiranec za literarni natečaj Urška 2017 in zmagovalec Pesniške olimpijade 2018. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral prvi LGBT literarni večer v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura z gostjo Suzano Tratnik. Letos marca izide njegov pesniški prvenec Točka preloma pri založbi Literarna hiša Maribor. Ko ne piše ali stoji na odru pa zelo rad hodi v hribe, karta in pije čaj – najraje črnega z mlekom.