Prijateljstvo, sprejemanje, sožitje so besede, s katerimi lahko označimo mladinsko delo Drevo želja ameriške pisateljice Katherine Applegate. Vsebinsko aktualen roman je izšel lani v prevodu Veronike Rot Gabrovec pri založbi Ocean. Avtorica, ki je najbolj poznana po svojih fantazijskih knjigah za mladino, se v romanu na duhovit in obenem subtilen način ukvarja s problemi sodobne družbe, ki so prisotni tako med odraslimi kot otroci. S pomočjo neustrašnega drevesa in drugimi govorečimi živimi bitji brez moraliziranja pokaže, kako pomembno je znati sobivati, sprejemati ter biti prijatelj.

Tretja kratkoprozna zbirka Veronike Simoniti, ki je pred kratkim navdušila z romanom Ivana pred morjem, nosi naslov Fugato, kar pomeni del skladbe, ki je pisan po načelih fuge, tj. polifonske skladbe, v kateri se pri vseh glasovih ponavlja določena tema. Temo pričujoče knjige izdaja podnaslov, saj gre za Oblike bega, in res se protagonisti tako ali drugače zatekajo v beg ali so vanj prisiljeni. Še bolj primeren podnaslov pa bi bil Oblike žalovanja, k čemur se še vrnem. Zgodbe so v zbirki razdeljene v štiri sklope, ki so poimenovani po glasbenih oblikah, vse zgodbe pa zaznamujeta izguba, smrt ali oboje hkrati. Vendar pa zgodbe niso zadušene s patetiko ali melanholijo, pač pa zelo tenkočutno obdelujejo najtežje snovi in dogodke, ki nas pustijo brez besed; prav tako kot je brez besedila fuga.

Rubindol je že četrta knjiga nagrajevane ameriške avtorice za otroke Sharon Creech, ki jo lahko beremo v slovenščini (ostale tri so Pustolovka, Za dve luni hoda in Reševanje Vinka). Creech je knjige sicer začela izdajati v 90. letih, Rubindol pa spada v njeno zrelo ustvarjalno obdobje, v leto 2002, ko je zanjo prejela tudi nagrado Carnegie Medal. V njej spremljamo problematična dvojčka Dallasa in Florido, ki živita v sirotišnici Boxton Creek. Vsakodnevno se morata izogibati hudim kaznim in srepečim pogledom namrgodenih in krutih zakoncev Trepid, ki sirotišnico vodita. Čeprav se vsake toliko znajdeta pri kakšni rejniški družini, na koncu spet pristaneta med štirimi stenami ustanove, ki ju nenehno tlači in graja. Dokler ju nekega dne na pravo pustolovščino ne povabi ekscentričen starejši par, ki prebiva v čudovitem Rubindolu.

Uspavanka, za katero je francosko-maroška pisateljica Leïla Slimani leta 2016 prejela prestižno Goncourtjevo nagrado, je psihološki triler, ki je postal francoski bestseller, prodan v več kot pol milijona izvodih. Že prva poved knjige »Dojenček je mrtev« bralce hipno pritegne k nadaljnjem branju. Nelagodnost in zgroženosti, ki ju prinaša prva poved, sta uresničili pisateljičin namen, saj, kot trdi, učinek šokiranja sam po sebi ni nič nenavadnega, kajti pogostokrat je takšno ravno vsakdanje življenje. Uspavanka, ki je lansko leto v prevodu Saše Jerele izšla pri Mladinski knjigi, je tako srhljiv portret vsakdanjih in istočasno šokantnih medčloveških odnosov, ki jih je Leïli Slimani brez kančka moraliziranja in sentimentalnosti uspelo izvrstno opisati.

Roman Cigan, ampak najlepši, s katerim se je hrvaški avtor Kristian Novak zapisal v sam vrh sodobne hrvaške književnosti, nas popelje v današnje Medžimurje – v svet romske manjšine na eni in svet ostalih Hrvatov na drugi, v svet diskriminacije in izobčenih. Knjigo, ki je v hrvaščini izšla leta 2016, smo v slovenščini dobili letos pri založbi Beletrina v sklopu festivala Fabula. Za njen izvrsten prevod je ponovno zaslužena Đurđa Strsoglavec (prevedla je tudi njegov drugi roman Črna mati zemla (2015)), ki v prevodu namesto medžimurščine, narečja prebivalcev Medžimurja, uporabi našo prav tako zahtevno in nadvse podobno prekmurščino. Novak se je s Ciganom zopet izkazal pri mojstrskem oblikovanju večslojne zgodbe s tragičnimi in nadvse življenjsko prikazanimi liki. V pričujočem romanu uporabi več žanrskih primesi, zato lahko nanj gledamo kot na mehak »ljubič«, napet »krimič«, predvsem pa kot na družbeni in psihološki roman, ki se ukvarja s problemi diskriminacije »drugačnih« in medosebnih odnosov.

Italijanski strip za mladino in otroke Rdeča cona je originalno izšel leta 2017 kot odgovor na potres, ki je pretresel osrednjo Italijo in za seboj pustil pravo opustošenje. Podobno kot je Giordano sredstva od prodaje avtorskih pravic svoje knjige V času epidemije, ki se ukvarja s trenutno situacijo, namenil v dobrodelne namene, sta takrat storila njegova sonarodnjaka, pisateljica Silvia Vecchini (1975) in ilustrator Sualzo (1969), ki sta sredstva namenila ustanovitvi gledališkega krožka za mlade v Monteforintu, eni izmed občin, ki jo je potres močno prizadel. Knjiga v slovenščini ne bi mogla iziti ob bolj primernem času, saj smo prav tako kot njeni liki soočeni z izjemno situacijo, na katero nismo bili pripravljeni in na katero se odzivamo vsak drugače. Rdeča cona, ki v knjigi predstavlja tisti »prepovedan« del mesta, kjer še vedno obstaja grožnja, da se kaj podre, je danes za nas sicer drugačna, a njen obstoj prav tako bega in boli.

Čeprav je fantazijska literatura v razcvetu, do nas pogosto ne seže, ali pa se od dolgoletnih in razraslih fantazijskih serij prevede le prvi del, morda drugega, potem pa vse skupaj počasi ponikne. Zato je prav osvežujoče, da je založba Sanje kmalu po prvem delu Zrcalke, Zimska zaročenca, izdala tudi pričujočega drugega, Izginotja na Mesečini, in takoj napovedali prevod naslednjega (povrh pa gre še za francosko serijo, kar v poplavi literature iz angleško govorečega sveta tudi ni samoumevno). Zgodba se ponovno osredotoča na razočarano Ofelijo, naslovno Zrcalko, ki ji ideja, da je zaročena s Thornom, res ni pogodu. Čeprav se v Oblakovem, lebdeči prestolnici Pola, vedno bolj znajde, je vsakič znova presenečena nad narejenostjo, neiskrenostjo in splošno hinavščino mesta in njegovih prebivalcev. Predvsem jo iztirjajo Fatamorgane, ki s pomočjo vrhunskih slepil manipulirajo z drugimi ljudmi. Vseeno ostaja zvesta sama sebi in išče načine za upor in osamosvojitev, tako da ji kmalu pripade služba kraljeve podpripovedovalke, kar pa po drugi strani pomeni, da je na milost in nemilost prepuščena strahovladi Faruka, duha družine na Polu. Čeprav je precej okupirana s svojim novim poklicem, se hitro znajde v vrtincu nenavadnega dogajanja, saj začne prihajati do nepojasnjenih izginotij. Najprej izgine generalpolkovnik, zato Ofelija ponudi pomoč s svojimi brajskimi sposobnostmi (branje zgodovine predmeta z dotikom), a ljudje še kar naprej izginjajo, situacija pa se na vseh frontah zaostruje.

V letu 2019 je pri založbi LUD Literatura izšla kratkoprozna zbirka Dobra družba, katere avtorica je vedno bolj poznana Ana Svetel. Avtorica, ki je pri omenjeni založbi že izdala svoj prvenec, pesniško zbirko Lepo in prav, se je tokrat preizkusila v pisanju kratkih zgodb. Njena najnovejša knjiga Dobra družba ne govori le o prevozih, ampak brez moraliziranja oriše sodobno slovensko družbo. Zbirko sestavljajo enaindvajset tematsko zaokroženih zgodb, ki se na duhovit in komičen način dotikajo težav, predsodkov in pomislekov ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov uporabljajo prevoze.

Literarni natečaji na temo proze, poezije, dramatike in stripa pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL so zaključeni. Gre za projekt spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Naše žirije že vestno pregledujejo prispevke in izbirajo najboljše, mi pa se pripravljamo, da jih nagradimo na posebnem dogodku knjigi in sodelujočim v čast. V vseh štirih kategorijah smo skupaj prejeli 79 prispevkov.

Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad za prve tri najboljše prispevke bo predvidoma v mesecu juniju. O točnem podatku zaključne prireditve bodo udeleženci in udeleženke projekta »Oddaj na natečaj v MKL« obveščeni preko elektronske pošte in spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana.

Filipinsko-ameriška avtorica mladinske in otroške literature Erin Entrada Kelly je od svojega prvenca Blackbird Fly, ki je izšel leta 2015, zelo aktivna, saj vsako leto izda po eno knjigo, v slovenščini pa se nam prvič predstavlja s svojo najbolj čislano in z medaljo Johna Newberryja ovenčano knjigo Pozdravljeno, vesolje. V njej spremljamo štiri otroke, ki živijo v bližini, so podobnih starosti in večinoma obiskujejo isto šolo, zato je preplet njihovih usod, do katerega pride tekom romana, prepričljiv in ni prisiljen. Njihova stična točka je protagonist Virgil, črna ovca družine, kar ob njegovi plašni naravi ni pripomoglo k njegovi samozavesti, je pa zato našel dva sogovornika – prisrčno babico Lolo, ki mu nenehno pripoveduje bolj ali manj strašljive in tragične zgodbe iz filipinske mitologije, in morskega prašička Guliverja. Valencia je njegova simpatija, Kaori je njegova dežurna vedeževalka in nekako prijateljica, Chet pa je njegov mučitelj in nadlegovalec. Ker se po spletu (ne)srečnih okoliščin znajdejo v istem gozdu, se začne prava pustolovščina.