sreda, 21. marec 2019, Trubarjeva hiša literature

Letošnji Svetovni dan poezije bomo obeležili še posebej noro! 

Naš cilj je, da skupaj s pesnicami in pesniki iz vse države in Sveta (povabili bomo kolegice in kolege iz tujine, ki bodo svoja branja posredovali v obliki video posnetka) izrazimo poklon poeziji tako, da beremo 24 ur brez prestanka. No, dva bosta, po pol ure, da se organizatorji premaknemo iz enega v drug prostor. Bo pa zato dogodek trajal do ene ure zjutraj naslednjega dne.

Vse kar šteje je to, da pridete in nam pomagate uresničiti to romantično idejo - da smo skupaj zmožni napolniti 24 ur s pesmimi. Vsakdo nastopa po pet minut. Dogodek se bo odvijal na treh lokacijah in se bo predvajal v živo, tako da ga boste lahko spremljali praktično povsod, kjer že boste na prvi dan letošnje pomladi.

00.00 - 08.00 / Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5
08.30 - 16.30 / Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7
17.00 - 01.00 / Pritličje, Mestni trg 2

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem stripovska kritičarka in raziskovalka Pia Nikolič predstavlja stripe, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tintin je francosko-belgijski komični strip za otroke Georgesa Remija – Hergéja (1907–1983). Hergé je odraščal v konservativni družini, kariero je začel že zelo zgodaj (v osnovni in srednji šoli), v skavtskih revijah je objavljal stripe, kot je na primer Totorjeve dogodivščine. Gre za t. i. rotmanovsko slikanico, kjer je tekst v celoti zapisan pod okvirčki, strip je izhajal med letoma 1926 in 1929, eden izmed t. i. tintinologov pa o njem pove, da »se bere, kot da bi odrasel človek pripovedoval zgodbe iz vesternov otrokom«. Do leta 1940 so vsi njegovi stripi črno-beli, kasneje pa jih pobarva (razen prvega Tintina, Tintin v Sovjetski zvezi, ki je doživel ogromno negativnih kritik).

V torek, 12. februarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal tretji pogovor iz cikla o literarnem novinarstvu, ki ga pripravlja Leonora Flis. Njen gost je bil priznani novinar Ervin H. Milharčič, ki je povedal, da se je naučil pisanja in predvsem discipline pri pisanju na Radiu Študent, sicer pa bil tudi dopisnik iz tujine, je prejemnik več nagrad in avtor dveh knjig; Kratke zgodbe o prihodnosti (Modrijan, 2009) in Pot na Orient (Študentska založba, 2011). V živahnem pogovoru sta spregovorila o njegovem dopisništvu, raziskovanju in nabiranju materiala, pa tudi o trenutnem stanju stvari in sveta.

V februarju 2019 mednarodno pesniško gibanje World Poetry Movement prireja po vsem svetu pesniška branja pod naslovom ZA SVET BREZ ZIDOV.

Več kot 900 branj poteka v 145 državah. Po branju v prostorih Društva slovenskih pisateljev na kulturni praznik, vas vabimo, da obiščete še katero izmed branj v Sloveniji. Ta se bodo zvrstila:

21. februar 2019 ob 19.00 – CELJE, Špital za prjatle, Slomškov trg 5
Nastopajoči: Lara Gobec, Nika Gradišek, Rok Komel, Kristian Koželj, Muanis Sinanović, Tanja P. Hohler, Zoran Pevec, Neža Prah Seničar, Aljaž Primožič, Iza Robavs, Barbara Tadina. Večer bo vodil Kristian Koželj, z glasbo bodo večer popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center.

23. februar 2019 ob 20.00 – LJUBLJANA, Galerija ŠKUC, Stari Trg 21
Nastopajoči: Nina Dragičevič, Alenka Jovanovski, Barbara Korun, Maja Miloševič, Brane Mozetič, Jana Putrle Srdić, Peter Semolič, Tone Škrjanec, Kaja Teržan, Nataša Velikonja. Večer bo vodil Brane Mozetič, glasbena podlaga Lado Jakša.

26. februar 2019 ob 19.00 – LJUBLJANA, Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva ulica 7
Nastopajoči: Alja Adam, Ivan Dobnik, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Barbara Jurša, Miklavž Komelj, Matej Krajnc, Enesa Mahmić, Carlos Pascual, Radharani Pernarčič, Barbara Pogačnik, Ifigenija Simonovič, Juš Škraban, Maja Vidmar. Večer bo vodila Barbara Pogačnik.

27. februar 2019 ob 19.00 – KOPER, Knjigarna Libris, Prešernov trg 9
Nastopajoči: Krištof Dovjak, Marella Nappi, Andrej Medved, Sandro Pecchiari, Barbara Pogačnik, Antonio G. Della Rocca, Veronika Simoniti. Večer bosta vodili Irena Urbič in Barbara Pogačnik.

»Danes opažamo v različnih predelih Zemlje (v Ameriki, Evropi, na Srednjem Vzhodu, v Indiji ...), da rastejo novi zidovi, ki ločujejo ljudi. Betonski zidovi, zidovi iz bodečih žic, a tudi bolj nevidni zidovi, zgrajeni iz denarja in neenakosti. Kot pesnice in pesniki, ki sodelujemo v gibanju World Poetry Movement, se zavzemamo za svet, osvobojen vsakršne diskriminacije, ki bi temeljila na barvi kože, nacionalnosti, družbenem statusu, spolu ali prepričanju ljudi. Poezija je način, kako lahko podremo zidove, tako tiste med nami, kot tiste v nas samih.« (Iz pisma Fernanda Rendona, tajnika World Poetry Movement)

Branja bodo potekala v organizaciji in soorganizaciji Slovenskega centra PEN, Kulturno-umetniškega društva Poiesis, Društva za novo umetnost, Društva Škuc, Foruma Tomizza, v sodelovanju z World Poetry Movement ter v povezavi z branjem v Zagrebu in branji v Trstu. 

Kot uvod v letošnje jubilejno državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 in za promocijo natečaja vabimo avtorje k branju svoje (in priljubljene) literature v četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, v Ljubljani.

Svoja leposlovna dela bomo brali v počastitev mednarodnega dneva maternega jezika UNESCO (21. februar). Zbrane avtorje bo uvodoma pozdravila predsednica DSP-ja, pisateljica in pesnica, Aksinja Kermauner.

Prosimo za potrditev uvodnega branja v Trubarjevi hiši literature na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. do srede, 13. 2. 2019!

41. državno srečanje Sosed tvojega brega 2019 bomo pripravili v obliki dveh delavnic, pesniške in prozne delavnice, v soboto, 25. maja 2019, v Ljubljani.

Več o razpisu: http://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/sosed/2019/uvod.htm 

Rok za prijavo na 41. srečanje in pošiljanje besedil na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. je možno do nedelje, 31. 3. 2019.

Vabimo vas k sodelovanju in vas prosimo, da o natečaju širite prijazno besedo ter nagovorite k udeležbi svoje sosede, znance, sorodnike, prijatelje, literate ... ki bi se prepoznali kot del široke multikulturne, strpne in sočutne ustvarjalne skupine pisateljev in pesnikov z vseh koncev sveta!

Tretja, predzadnja knjiga Neapeljskega cikla skrivnostne Elene Ferrante, italijanske pisateljice, ki se že dolga leta uspešno skriva za psevdonimom, velja med vsemi štirimi za najboljšo. Verjetno zato, ker je izmed vseh najbolj politična in provokativna, čeprav »žrtve« ferrantemanije težko izberemo najljubši del – vsak namreč ponuja nekaj čisto svojega, prav noben pa ne jenja v tekoči pripovedi, izdelanem, a ne izumetničenem jeziku, in pisanem naboru likov, ki na vsakem koraku presenečajo. Zato je vsaka knjiga zase najbolj ključna glede tem, ki jih odpira. V prvi knjigi (Genialna prijateljica, Cankarjeva založba, 2016) smo spoznali čiste začetke prijateljstva med Eleno Greco in Lilo Cerullo, ki kot dekletci odraščata v revni neapeljski četrti. Poudarek je seveda na njunem odnosu, ki je že od začetka zelo iskren, a tudi tekmovalen, saj sta obe zelo sposobni in inteligentni, a izhajata iz okolja, ki izobrazbe ne ceni in spodbuja, zato se borita vsaka na svoj način. Druga knjiga (O novem priimku, Cankarjeva založba, 2017) ju spremlja med odraščanjem, ko se njune poti že začnejo razhajati, saj se Lila hitro poroči, Elena pa gre na univerzo in napiše knjigo, ki je precej uspešna. V pričujoči tretji knjigi z naslovom O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, pa spremljamo odrasli ženski, ki vztrajata vsaka pri svojem, čeprav sta njuni zgodbi nerazdružljivo prepleteni. Z njunim odraščanjem se skozi knjige spreminja tudi družbeno ozadje; na začetku so v fokusu predvsem sosedi, znanci, zelo majhen košček sveta, kjer pa se že kažejo hierarhične razlike, kasneje se s potovanji in spoznavanjem novih ljudi širijo tudi njuna obzorja in spoznanja, pa tudi dvomi, zdaj pa postane dogajanje politično, saj sta udeleženi v demonstracijah na fakulteti in v tovarni, upirata se družbenemu sistemu in ne pustita, da bi ju potlačil.

V torek, 22. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev pesniškega prvenca Katarine Gomboc Negotovosti navkljub, ki je lansko leto izšla pri JSKD. Knjiga je del zbirke Prvenke, spremno besedo je napisala Ana Porenta, uredila jo je Barbara Rigler. Z avtorico se je pogovarjala Jedrt Jež Furlan.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.

Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.