V torek, 26. marca, je založba KUD Sodobnost International v Trubarjevi hiši literature predstavljala svoje spomladanske knjižne novosti. Najprej je svoj najnovejši roman Poglej skozi okno predstavil Evald Flisar, ki je zaupal, da se mu je skonsktuiral v sanjah, ko mu je nek glas rekel, naj pogleda skozi okno, tam pa je zagledal dečka in potem še pujsa, vse skupaj pa se je dogajalo v hiši njegove tašče, od tu naprej pa se je zgodba nekako sestavila kar sama. Spremno besedo, ki na koncu sicer ni bila uvrščena v knjigo, je pisala Alenka Urh, ki je povedala da gre za petnajstletnega dečka, ki je zaprt v lasten svet in odtujen, a naveže globok prijateljski stik s pujsom, ki pa žal konča na krožniku. Se pa kasneje spoprijatelji s sirskim beguncem, ki mu pomaga, in postane bolj odprt za stike. Gre za iskanje identitete, ki je razpreta med individualno in kolektivno.

V četrtek, 21. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o medijski pismenosti, ki sta ga v Evropskem tednu medijske pismenosti organizirala Društvo novinarjev Slovenije in Zavod Časoris. Posebna pozornost pa je bila namenjena knjižici Otroci in mediji: Iskanje resnice v svetu novic, ki jo je napisala urednica in novinarka dr. Sonja Merljak Zdovc. Avtorici so se pridružili štirje sogovorniki, Simon Delakorda iz Inštituta za elektronsko participacijo (INePA), Barbara Kampjut, ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka, Alenka Marovt, novinarka POP TV in avtorica oddaje Dejstva in Tamara Vonta, direktorica direktorata za medije na Ministrstvo za kulturo.

Zaključni večer 3. Festivala dramske pisave Vzkrik je prinesel še zadnji dve iz sklopa bralnih uprizoritev novih dramskih besedil mladih piscev in pisk, ki so obiskovali delavnice pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta. Kot sklepna gesta pa se je festival zaključil s performativno-improvizacijsko predstavo, ki je izhajala iz dramskih prizorov in likov iz vseh sedmih novih dram, ki smo jih imeli priložnost spoznati tekom festivala.

Predstavljajte si: s soncem obsijana precej velika množica, množica, na katero te pogled, ko se ji približuješ, razveseli in zelo pozitivno preseneti. Takšna množica stoji na dvorišču pred Novo pošto in kramlja ter se nato premakne v dvorano, kjer sedem igralcev za mizo in enim zraven za stojalom začne s prvo bralno uprizoritvijo tretjega dneva festivala dramske pisave Vzkrik.

V premiernem večeru 3. Festivala dramske pisave Vzkrik so se v prostorih Nove Pošte zvrstile tri bralne uprizoritve novih dramskih besedil mladih piscev in pisk, ki so obiskovali delavnice pod mentorstvom Simone Semenič, Milana Markovića Matthisa in Erica Deana Scotta.

Vsi trije avtorji so si tokrat zadali izziv, da bodo izstopili iz varnosti svoje do sedaj oblikovane pisave in svojimi dramskimi teksti preizkušali predvsem lastne meje izvirnosti in ustvarjalnosti. Posledično so tako nastali trije stilsko skrajno raznovrstni teksti, kar so podprle tudi njihove bralne uprizoritve.

Nekaj dni pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk – v torek, 5. marca 2019 – smo iz police bralnega seznama Mesto bere ... pripovedi iz Afrike vzeli dve zahodnoafriški avtorici, Mariamo Bâ in Amo Ato Aidoo in organizirali pogovor o ženski perspektivi v njunih literarnih delih in širše, o ženskih ustvarjalkah zahodnoafriškega leposlovja, tako starejše kot mlajše generacije. K pogovoru smo povabili poznavalki afriške književnosti in kulture, komparativistko Aleksandro Gačić in antropologinjo Anušo Pisanec, z gostjama pa se je pogovarjala prevajalka in publicistka Petra Meterc. 

V ponedeljek, 11. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o knjigi Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2019) Toma Virka, z njim se je pogovarjala študentka anglistike in primerjalne književnosti Marija Jeremić. Pogovor se je začel z razjasnitvijo nekaterih pojmov in razlik med njim. Pri uporabi pojmov etično in moralno je neka poljubnost, je priznal Virk, a v splošnem vseeno obstaja soglasje o možni razliki – lahko moraliziramo, ne moremo pa eticizirati. Virk se v knjigi sicer ukvarja z nekaterimi najuglednejšimi literarnimi teoretiki 20. stoletja, ena izmed njih je tudi Martha Nussbaum, ki pravi, da je literatura sama po sebi filozofija morale, saj sta po navari povezani. Virk je podal primer iz slovenske zgodovine, izbral je Franceta Vebra, ki je bil filozof med obema vojnama in je fasciniral s svojo znanstveno držo, za najvišjo vrednoto pa je oklical resnico. Njegov študent Klement Jug mu je kmalu začel oporekati, saj je trdil, da ne moremo postaviti etičnega pravila na ta način – včasih je bolj etično lagati. V teh zadevah ne obstajajo splošne obče veljavne resnice, etika je razvidna iz konkretne življenjske situacije, za določitev, kaj je etično, moramo poznati celoten kontekst, ki pa nam ga lahko najbolj poda ravno literatura, od tod sodba Nussbaum. V literaturi se sicer vse podaja na specifičen način, ne samo etična vprašanja, bolj od drugih diskurzov vse podaja na način, da lahko dosežemo identifikacijo in empatijo z liki, ker smo soudeleženi pri oblikovanju literarnega dela. Literatura nas uri s tem, da nam pomaga začasno vstopiti v drugačne miselnosti, ki so nam tuje. Vseeno pa ne moremo reči, da literatura privzgaja moralne vrednote.

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor ob znanstveni monografiji Zasebno je politično: kritične teorije vsakdanjega življenja (Fakulteta za družbene vede, 2018). Dogodek je moderirala Jasna Podreka, njene gostje pa so bile Mirjana Ule, Tanja Kamin in Alenka Švab, urednice knjige in tudi članice Centra za socialno psihologijo, skozi delovanje Centra je nastala namreč baza za pričujočo knjigo. V njej avtorice obravnavajo vsakdanje življenje v prepletu z družbenimi strukturami in družbenimi razmerji moči, navezujejo pa se na najbolj znan feministični slogan »Zasebno je politično!«. Knjiga je sestavljena iz treh delov; Epistemologije vsakdanjega življenja, Metodologije raziskovanja vsakdanjega življenja in Praks vsakdanjega življenja.

sreda, 21. marec 2019, Trubarjeva hiša literature

Letošnji Svetovni dan poezije bomo obeležili še posebej noro! 

Naš cilj je, da skupaj s pesnicami in pesniki iz vse države in Sveta (povabili bomo kolegice in kolege iz tujine, ki bodo svoja branja posredovali v obliki video posnetka) izrazimo poklon poeziji tako, da beremo 24 ur brez prestanka. No, dva bosta, po pol ure, da se organizatorji premaknemo iz enega v drug prostor. Bo pa zato dogodek trajal do ene ure zjutraj naslednjega dne.

Vse kar šteje je to, da pridete in nam pomagate uresničiti to romantično idejo - da smo skupaj zmožni napolniti 24 ur s pesmimi. Vsakdo nastopa po pet minut. Dogodek se bo odvijal na treh lokacijah in se bo predvajal v živo, tako da ga boste lahko spremljali praktično povsod, kjer že boste na prvi dan letošnje pomladi.

00.00 - 08.00 / Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Cankarjeva 5
08.30 - 16.30 / Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7
17.00 - 01.00 / Pritličje, Mestni trg 2

V sredo, 6. marca, je v Trubarjevi hiši potekalo novo predavanje iz cikla Zadnja plat, v katerem stripovska kritičarka in raziskovalka Pia Nikolič predstavlja stripe, ki si jih je mogoče izposoditi v Mestni knjižnici Ljubljana. Tintin je francosko-belgijski komični strip za otroke Georgesa Remija – Hergéja (1907–1983). Hergé je odraščal v konservativni družini, kariero je začel že zelo zgodaj (v osnovni in srednji šoli), v skavtskih revijah je objavljal stripe, kot je na primer Totorjeve dogodivščine. Gre za t. i. rotmanovsko slikanico, kjer je tekst v celoti zapisan pod okvirčki, strip je izhajal med letoma 1926 in 1929, eden izmed t. i. tintinologov pa o njem pove, da »se bere, kot da bi odrasel človek pripovedoval zgodbe iz vesternov otrokom«. Do leta 1940 so vsi njegovi stripi črno-beli, kasneje pa jih pobarva (razen prvega Tintina, Tintin v Sovjetski zvezi, ki je doživel ogromno negativnih kritik).