V torek, 3. novembra, je Trubarjeva hiša literature gostila prvega v seriji filmskih večerov, ki jih organizira Društvo študentov primerjalne književnosti in katerih rdeča nit je letos dvojina, toda ne le v smislu partnerskih odnosov, temveč v smislu medčloveških odnosov nasploh. Prvi film iz niza, klasika Gaslight z Ingrid Bergman v glavni vlogi, v ospredje sicer postavlja partnerski odnos, a kot bomo videli, ne gre za zdravo zvezo, temveč patološki odnos, v katerem ena od oseb drugo načrtno peha v blaznost. To početje se po filmu – oziroma po drami iz leta 1938, na podlagi katere je bil film posnet – celo imenuje gaslighting.

Ne gre zanikati, da so nekateri izmed nas rojeni govorci, ki s pripovedovanjem o vsaki, še tako suhoparni dogodivščini pritegnejo pozornost celotne sobe in jo držijo v suspenzu. Da pa sposobnost pripovedovanja ni le dar, temveč veščina, ki se jo je moč priučiti, že dve leti dokazuje Barbara Kaiser s svojim projektom Vam teče jezik?. Enkrat mesečno se pod njenim vodstvom v razstavnem prostoru knjižnice Prežihov Voranc na Viču zbere raznolika skupina navdušencev in preprosto pripoveduje. Na predstavitvenem srečanju ob začetku nove sezone v prostorih Trubarjeve hiše literature nam je Barbara pojasnila, da srečanja potekajo v obliki nekakšnih interaktivnih delavnic, kjer so vsi obiskovalci vabljeni k sodelovanju, ki pa ni obvezno. Vsak se lahko preizkusi v pripovedovanju zgodb, pravljic, resničnih anekdot ali krajših šal, čemur sledi odziv poslušalcev s konstruktivnimi napotki. 

O avtorici:  Rodila sem se leta 1982 v Ljubljani. že v otroštvu sem izredno rada prebirala knjige in se kot empatična in občutljiva oseba v zgodbe in glavne junake popolnoma vživela. Svet v knjigah je bil dolgo časa moj edini svet, ki sem si ga priznala. Ampak seveda je realnost nekaj povsem drugega, v knjigah pa sem našla uteho in bivališče za svojo dušo. Iz tu izhaja moja poezija, iz težkih trenutkov, iz sveta, ki bo vedno obstajal, v iskanju nekega ideala.

Že 29. leto zapored smo za vas pripravili prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu, kjer si lahko ogledate izbor najboljših knjig, ki jih je v preteklem letu ponudila svetovna knjižna produkcija. Na letošnji razstavi je na ogled približno 7000 naslovov 443 tujih založnikov. Najbolj zastopani založniki so skupina Taylor& Francis, Wiley, Oxford in Cambridge UP, ameriške univerzitetne založbe, Elsevier in McGraw-Hill.

Več o dogodku na spletni strani knjigarne Konzorcij.

V torek, 27. oktobra se je v Trubarjevi hiši literature odvilo prvo iz cikla šestih improviziranih »predavanj« na temo pripovedništva, ki jih pripravlja improvizacijsko gledališko društvo Pravljičarija. Tema tokratnega predavanja so bile pripovedne oblike pravljica, mit in pripovedka, poleg same vsebine predavanja pa je vznemirljiv tudi način, kako so štirje igralci – Teja, Eva, Martin in Matija – svoje znanje predajali občinstvu. Tega sicer ni bilo prav veliko, a se je morda prav zato lahko med obiskovalci in igralci vzpostavila nekoliko tesnejša vez, kot bi jo pričakovali na običajnem predavanju. Skozi celoten dogodek smo imeli tisti v občinstvu priložnost aktivno sodelovati v razpravi in celo usmerjati dogajanje na odru. 

PI pogovori v Trubarjevi hiši literature so organizirani v okviru praznovanja 50. obletnice Pedagoškega inštituta. V torek, 20. oktobra 2015 so pogovor zasnovali na podlagi novih smotrov izobraževanja, ki jih narekujejo nove družbeno-politične strategije Evropske Unije in Slovenije. Glavna problematika je bila zasnovana okoli edukacijske politike, ki vrata zapira humanističnemu konceptu vzgoje svobodno mislečih individuumov in stremi k ustvarjanju posameznikov s »specifičnimi« poklici, ki se nikoli zadostno ne izobrazijo, temveč morajo za to, da so konkurenčni na trgu dela vedno znova pridobivati nove kompetence. Le na tak način lahko sledijo in se prilagajajo nenehno spremenljivim zahtevam rasti in napredka.

Trubarjev novičnik je mesečni opomnik, zakaj je dobro obiskati Trubarjevo hišo literature in kdaj je naslednja priložnost, da to ponovno storite. Na prvi strani se nahajajo slike in opisi dogodkov, literarne kritike zanimivih branj, refleksije mladih ustvarjalcev, ter predstavitve zanimivih ljudi, ki so tu gostovali, zadnja stran pa ponuja mesečni pregled dogodkov z datumi in urami.

Anja Grmovšek (1993) je študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Navdušuje se zlasti nad sodobno slovensko poezijo, ki jo po navadi prebira na mestnem avtobusu, in nogometom, s katerim zapolni preostali del dneva. Opredeljujejo jo močna jutranja turška kava in nerimani verzi, ki ji občasno uidejo izpod prstov, ki pa so med drugim tudi našli pot do objav v Novem zvonu, pri Koridorju, Poiesis in LUD Literaturi. Živi v okolici Ljubljane, a se ji vse bolj dozdeva, da njene korenine segajo do svetov Malega princa. Kadar ne piše, razmišlja, o čem bi lahko pisala. Kadar piše, ne razmišlja.

Serija pesniških tandemov se nadaljuje tudi v oktobru in tako sta si v petek, 16. oktobra, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature v svoji pesniški roki segla pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos ter pesnik, pisatelj, predvsem pa prevajalec Fabjan Hafner. Pesniški večer je povezovala Petra Koršič, poleg pogovora o poeziji, večjezičnosti in mestu, ki ga avtorja zasedata v sferi literarnega ustvarjanja, pa je bil del večera namenjen tudi branju njune avtorske poezije.

Na žalost pričnemo mnoge ustvarjalce ceniti šele takrat, ko jih izgubimo. A v primeru Arsena Dedića, ki je preminil 17. avgusta letos, se to k sreči ni zgodilo, hrvaški kantavtor in pesnik je namreč legenda postal že za časa življenja. Podobno kot se med žive legende uvršča slovenski pevec Lado Leskovar, Arsenov dolgoletni prijatelj, ki je bil 14. oktobra gost na dogodku Moderato Cantabile: Večer s poezijo Arsena Dedića v Trubarjevi hiši literature. Dogodek je sicer pripravil pesnik, pisatelj in glasbenik Matej Krajnc, ki je poskrbel tudi za nekaj prevodov šansonov Arsena Dedića in jih izvedel skupaj s svojo zasedbo Stara Mama Bend, Lado Leskovar pa se je spominjal svojega druženja z njim in občinstvu razkril nekaj šaljivih anekdot, pa tudi določene poteze njegovega značaja, ki so jih dobro poznali samo tesni Arsenovi prijatelji. Tiste najzanimivejše točke njunega pogovora smo strnili v spodnji seznam, s pomočjo katerega bo, upamo, spomin na velikega avtorja in človeka še bolj živ.