Za modro ptico, nagrado za najboljši slovenski mladinski roman, se letos potegujejo Povej mi po resnici Neli Kodrič Filipić, Zvezde vabijo Mihe Mazzinija, Tombola v mestu Suzane Tratnik in Lov za templjarskim zakladom Milana Petka Levokova. Več na spletnem portalu MMC RTV SLO.

V sklopu Slovenskega knjižnega sejma je bila podeljena nagrada za literarni prvenec, ki gre v roke Dina Bauka - za roman z naslovom Konec. Znova.

Roman Konec. Znova se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot tedanja nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in predvsem ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno vihro.

Šanson (pogosto poimenovan tudi peta poezija) je glasbena oblika s posebno osredotočenostjo na besedilo. Najbolj pogosto gre za besedilo z ljubezensko tematiko, so pa lahko šansoni tudi politični, komični ali satirični. Posebej velik ugled uživajo v Franciji, ki se lahko pohvali tudi z mnogimi velikimi šansonjerskimi imeni, denimo Édith Piaf, Jacquesom Brelom, Sergejem Gainsbourgom in Charlesom Aznavourjem. V prostoru nekdanje Jugoslavije je bil pomembno ime šansona pred kratkim preminuli Arsen Dedić, izvajala jih je tudi Duša Počkaj, pa Svetlana Makarovič, ki to počne še danes.

Društvo študentov primerjalne književnosti pripravlja prvo mednarodno študentsko konferenco primerjalne književnosti! Prva stran je mednarodno usmerjen študentski strokovni dogodek, ki bo v Ljubljani združeval bogat izobraževalni in kulturni program ter različna tematska predavanja študentov z vseh koncev Evrope. Organizira ga Društvo študentov primerjalne književnosti ob pomoči in svetovanju slovenskih literarnih in literarnoteoretskih institucij.

Konferenca bo potekala od 2. do 4. decembra v Ljubljani, osredotočena pa bo na odnos med literaturo in prostorom. 

Več o dogodku na spletni strani Prva stran.

Iztok Osojnik je človek premnogih zanimanj, na kar nas opozori že njegov življenjepis na zavihku – med drugim je pesnik, doktor znanosti, antropolog, prevajalec, slikar, alpinist. Nič čudnega ni torej, da njegovi verzi prekipevajo od raznorodnih podob, ki se prelivajo ena v drugo in ustvarjajo popolnoma samosvoj in izviren pesniški jezik. To velja tudi za njegovo zadnjo pesniško zbirko z zabavnim naslovom Kosovel in sedem palčkov. Nasploh se zdi, da je Osojnik mojster prefinjenega humorja – delo je podnaslovil z »arhaične pesmi«, čeprav to seveda niso. Tudi naslovnica v obliki kolaža, ki ga je naredil sam in deluje kot nekakšen hommage Kosovelu in njegovim lepljenkam ter konsom, takoj napoveduje, kaj vse bomo našli med stranmi.

V četrtek, 12. novembra, smo se ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature pogovarjali o knjigah. Zlasti o knjigah, ki so se na takšen ali drugačen način dotaknile letošnjega prejemnika Rožančeve nagrade, Andreja Capudra, ki je te svoje spomine strnil v zbirki esejev z naslovom Povest o knjigah.

V TRUBARJEVI HIŠI LITERATURE spodbujamo kreativnost in vas vabimo, da nam pošljete svoje literarne prispevke - POEZIJO, DRAMSKA IN PROZNA BESEDILA, ki jih bomo objavili na naši spletni strani. Za oddajo prispevkov ali dodatne informacije pišite na:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

V torek, 3. novembra, je Trubarjeva hiša literature gostila prvega v seriji filmskih večerov, ki jih organizira Društvo študentov primerjalne književnosti in katerih rdeča nit je letos dvojina, toda ne le v smislu partnerskih odnosov, temveč v smislu medčloveških odnosov nasploh. Prvi film iz niza, klasika Gaslight z Ingrid Bergman v glavni vlogi, v ospredje sicer postavlja partnerski odnos, a kot bomo videli, ne gre za zdravo zvezo, temveč patološki odnos, v katerem ena od oseb drugo načrtno peha v blaznost. To početje se po filmu – oziroma po drami iz leta 1938, na podlagi katere je bil film posnet – celo imenuje gaslighting.

Ne gre zanikati, da so nekateri izmed nas rojeni govorci, ki s pripovedovanjem o vsaki, še tako suhoparni dogodivščini pritegnejo pozornost celotne sobe in jo držijo v suspenzu. Da pa sposobnost pripovedovanja ni le dar, temveč veščina, ki se jo je moč priučiti, že dve leti dokazuje Barbara Kaiser s svojim projektom Vam teče jezik?. Enkrat mesečno se pod njenim vodstvom v razstavnem prostoru knjižnice Prežihov Voranc na Viču zbere raznolika skupina navdušencev in preprosto pripoveduje. Na predstavitvenem srečanju ob začetku nove sezone v prostorih Trubarjeve hiše literature nam je Barbara pojasnila, da srečanja potekajo v obliki nekakšnih interaktivnih delavnic, kjer so vsi obiskovalci vabljeni k sodelovanju, ki pa ni obvezno. Vsak se lahko preizkusi v pripovedovanju zgodb, pravljic, resničnih anekdot ali krajših šal, čemur sledi odziv poslušalcev s konstruktivnimi napotki. 

O avtorici:  Rodila sem se leta 1982 v Ljubljani. že v otroštvu sem izredno rada prebirala knjige in se kot empatična in občutljiva oseba v zgodbe in glavne junake popolnoma vživela. Svet v knjigah je bil dolgo časa moj edini svet, ki sem si ga priznala. Ampak seveda je realnost nekaj povsem drugega, v knjigah pa sem našla uteho in bivališče za svojo dušo. Iz tu izhaja moja poezija, iz težkih trenutkov, iz sveta, ki bo vedno obstajal, v iskanju nekega ideala.