V torek, 27. oktobra se je v Trubarjevi hiši literature odvilo prvo iz cikla šestih improviziranih »predavanj« na temo pripovedništva, ki jih pripravlja improvizacijsko gledališko društvo Pravljičarija. Tema tokratnega predavanja so bile pripovedne oblike pravljica, mit in pripovedka, poleg same vsebine predavanja pa je vznemirljiv tudi način, kako so štirje igralci – Teja, Eva, Martin in Matija – svoje znanje predajali občinstvu. Tega sicer ni bilo prav veliko, a se je morda prav zato lahko med obiskovalci in igralci vzpostavila nekoliko tesnejša vez, kot bi jo pričakovali na običajnem predavanju. Skozi celoten dogodek smo imeli tisti v občinstvu priložnost aktivno sodelovati v razpravi in celo usmerjati dogajanje na odru. 

PI pogovori v Trubarjevi hiši literature so organizirani v okviru praznovanja 50. obletnice Pedagoškega inštituta. V torek, 20. oktobra 2015 so pogovor zasnovali na podlagi novih smotrov izobraževanja, ki jih narekujejo nove družbeno-politične strategije Evropske Unije in Slovenije. Glavna problematika je bila zasnovana okoli edukacijske politike, ki vrata zapira humanističnemu konceptu vzgoje svobodno mislečih individuumov in stremi k ustvarjanju posameznikov s »specifičnimi« poklici, ki se nikoli zadostno ne izobrazijo, temveč morajo za to, da so konkurenčni na trgu dela vedno znova pridobivati nove kompetence. Le na tak način lahko sledijo in se prilagajajo nenehno spremenljivim zahtevam rasti in napredka.

Trubarjev novičnik je mesečni opomnik, zakaj je dobro obiskati Trubarjevo hišo literature in kdaj je naslednja priložnost, da to ponovno storite. Na prvi strani se nahajajo slike in opisi dogodkov, literarne kritike zanimivih branj, refleksije mladih ustvarjalcev, ter predstavitve zanimivih ljudi, ki so tu gostovali, zadnja stran pa ponuja mesečni pregled dogodkov z datumi in urami.

Anja Grmovšek (1993) je študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Navdušuje se zlasti nad sodobno slovensko poezijo, ki jo po navadi prebira na mestnem avtobusu, in nogometom, s katerim zapolni preostali del dneva. Opredeljujejo jo močna jutranja turška kava in nerimani verzi, ki ji občasno uidejo izpod prstov, ki pa so med drugim tudi našli pot do objav v Novem zvonu, pri Koridorju, Poiesis in LUD Literaturi. Živi v okolici Ljubljane, a se ji vse bolj dozdeva, da njene korenine segajo do svetov Malega princa. Kadar ne piše, razmišlja, o čem bi lahko pisala. Kadar piše, ne razmišlja.

Serija pesniških tandemov se nadaljuje tudi v oktobru in tako sta si v petek, 16. oktobra, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature v svoji pesniški roki segla pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos ter pesnik, pisatelj, predvsem pa prevajalec Fabjan Hafner. Pesniški večer je povezovala Petra Koršič, poleg pogovora o poeziji, večjezičnosti in mestu, ki ga avtorja zasedata v sferi literarnega ustvarjanja, pa je bil del večera namenjen tudi branju njune avtorske poezije.

Na žalost pričnemo mnoge ustvarjalce ceniti šele takrat, ko jih izgubimo. A v primeru Arsena Dedića, ki je preminil 17. avgusta letos, se to k sreči ni zgodilo, hrvaški kantavtor in pesnik je namreč legenda postal že za časa življenja. Podobno kot se med žive legende uvršča slovenski pevec Lado Leskovar, Arsenov dolgoletni prijatelj, ki je bil 14. oktobra gost na dogodku Moderato Cantabile: Večer s poezijo Arsena Dedića v Trubarjevi hiši literature. Dogodek je sicer pripravil pesnik, pisatelj in glasbenik Matej Krajnc, ki je poskrbel tudi za nekaj prevodov šansonov Arsena Dedića in jih izvedel skupaj s svojo zasedbo Stara Mama Bend, Lado Leskovar pa se je spominjal svojega druženja z njim in občinstvu razkril nekaj šaljivih anekdot, pa tudi določene poteze njegovega značaja, ki so jih dobro poznali samo tesni Arsenovi prijatelji. Tiste najzanimivejše točke njunega pogovora smo strnili v spodnji seznam, s pomočjo katerega bo, upamo, spomin na velikega avtorja in človeka še bolj živ.

Bernarda Žarn je ena najprepoznavnejših slovenskih voditeljic. Vajeni smo, da jo žarometi vedno najdejo nasmejano, prijazno in sončno. Kaj pa jo polni, ko se ugasnejo? Kakšne knjige so vredne njenega časa? Katere ji dajejo moč? So knjige lahko tudi prijateljice in modre sopotnice?

22. oktober 2015, Trubarjeva hiša literature

Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je prejela avtorska slikanica Maje Kastelic Deček in hiša.

Jenkovo nagrado je letos za pesniško zbirko Noč je abstraktnejša kot n prejel pesnik Miklavž Komelj. Zbirka mu je ljuba, je priznal lavreat, ker ima svoj svet z vsemi protislovji: "Ni neka preprosta izjava, ampak je tak mali labirint."

Več na spletni strani RTVSLO MMC.

Na sklepni slovesnosti letošnjega Festivala mlade literature Urška so razglasili najperspektivnejšo pesnico letošnjega leta. Uršljanka leta je postala Urška Kramberger, ki jo prihodnje leto čaka dejavno literarno udejstvovanje in izid pesniškega prvenca.

Več na spletni strani RTVSLO MMC.