Trubarjev novičnik je mesečni opomnik, zakaj je dobro obiskati Trubarjevo hišo literature in kdaj je naslednja priložnost, da to ponovno storite. Na prvi strani se nahajajo slike in opisi dogodkov, literarne kritike zanimivih branj, refleksije mladih ustvarjalcev, ter predstavitve zanimivih ljudi, ki so tu gostovali, zadnja stran pa ponuja mesečni pregled dogodkov z datumi in urami.

Anja Grmovšek (1993) je študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Navdušuje se zlasti nad sodobno slovensko poezijo, ki jo po navadi prebira na mestnem avtobusu, in nogometom, s katerim zapolni preostali del dneva. Opredeljujejo jo močna jutranja turška kava in nerimani verzi, ki ji občasno uidejo izpod prstov, ki pa so med drugim tudi našli pot do objav v Novem zvonu, pri Koridorju, Poiesis in LUD Literaturi. Živi v okolici Ljubljane, a se ji vse bolj dozdeva, da njene korenine segajo do svetov Malega princa. Kadar ne piše, razmišlja, o čem bi lahko pisala. Kadar piše, ne razmišlja.

Serija pesniških tandemov se nadaljuje tudi v oktobru in tako sta si v petek, 16. oktobra, ob 19. uri v Trubarjevi hiši literature v svoji pesniški roki segla pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Marko Kravos ter pesnik, pisatelj, predvsem pa prevajalec Fabjan Hafner. Pesniški večer je povezovala Petra Koršič, poleg pogovora o poeziji, večjezičnosti in mestu, ki ga avtorja zasedata v sferi literarnega ustvarjanja, pa je bil del večera namenjen tudi branju njune avtorske poezije.

Na žalost pričnemo mnoge ustvarjalce ceniti šele takrat, ko jih izgubimo. A v primeru Arsena Dedića, ki je preminil 17. avgusta letos, se to k sreči ni zgodilo, hrvaški kantavtor in pesnik je namreč legenda postal že za časa življenja. Podobno kot se med žive legende uvršča slovenski pevec Lado Leskovar, Arsenov dolgoletni prijatelj, ki je bil 14. oktobra gost na dogodku Moderato Cantabile: Večer s poezijo Arsena Dedića v Trubarjevi hiši literature. Dogodek je sicer pripravil pesnik, pisatelj in glasbenik Matej Krajnc, ki je poskrbel tudi za nekaj prevodov šansonov Arsena Dedića in jih izvedel skupaj s svojo zasedbo Stara Mama Bend, Lado Leskovar pa se je spominjal svojega druženja z njim in občinstvu razkril nekaj šaljivih anekdot, pa tudi določene poteze njegovega značaja, ki so jih dobro poznali samo tesni Arsenovi prijatelji. Tiste najzanimivejše točke njunega pogovora smo strnili v spodnji seznam, s pomočjo katerega bo, upamo, spomin na velikega avtorja in človeka še bolj živ.

Bernarda Žarn je ena najprepoznavnejših slovenskih voditeljic. Vajeni smo, da jo žarometi vedno najdejo nasmejano, prijazno in sončno. Kaj pa jo polni, ko se ugasnejo? Kakšne knjige so vredne njenega časa? Katere ji dajejo moč? So knjige lahko tudi prijateljice in modre sopotnice?

22. oktober 2015, Trubarjeva hiša literature

Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je prejela avtorska slikanica Maje Kastelic Deček in hiša.

Jenkovo nagrado je letos za pesniško zbirko Noč je abstraktnejša kot n prejel pesnik Miklavž Komelj. Zbirka mu je ljuba, je priznal lavreat, ker ima svoj svet z vsemi protislovji: "Ni neka preprosta izjava, ampak je tak mali labirint."

Več na spletni strani RTVSLO MMC.

Na sklepni slovesnosti letošnjega Festivala mlade literature Urška so razglasili najperspektivnejšo pesnico letošnjega leta. Uršljanka leta je postala Urška Kramberger, ki jo prihodnje leto čaka dejavno literarno udejstvovanje in izid pesniškega prvenca.

Več na spletni strani RTVSLO MMC.

Za Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let so letos s svojimi deli nominirani Milan Jesih, Milan Kleč, Miklavž Komelj, Jan Krmelj in Jana Putrle Srdić.

Jenkova nagrada je ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad, stanovska nagrada, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Letos so nominirani Milan Jesih za zbirko Lahkoda, Milan Kleč za Lep pozdrav, pesniška zbirka Noč je abstraktnejša kot n Miklavža Komelja, Relikvije dihanja Jana Krmelja in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić.

Gre za avtorje in avtorico, ki v svojih generacijah veljajo za pesniške samohodce, je na razglasitvi povedal predsednik žirije Igor Divjak.

Več na spletni strani RTVSLO MMC.

Čeprav se zdi, da so pritožbe spričo političnega dogajanja v državi vsako leto glasnejše, je nezadovoljstvo z ureditvijo in političnimi razmerami nekako splošen pojav, ki se vleče, vse odkar ljudje živimo v skupnosti. Pojem idealne države namreč žal ostaja zgolj utopija. A medtem ko se večina ljudi osredotoča le na to, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi država bolje funkcionirala, so zelo redki tisti, ki so pripravljeni ponuditi alternativo trenutnemu stanju. Eden takih je bil seveda Platon, čigar dialog Država, ki se predvsem osredotoča na vprašanje pravične države, je eden najpomembnejših tekstov v zgodovini filozofije in hkrati delo, na katerega se pogosto naslanjamo še danes, bodisi v politki bodisi v humanistiki nasploh. A prav pri delih, ki so tako vseprisotna kot Država, se nam rado zgodi, da jih pričnemo dojemati površno. Zato je bilo predavanje z naslovom Platon, na pomoč!, ki ga je v Trubarjevi hiši literature 6. oktobra vodil Andrej Praček, predavatelj kulturnega društva Nova Akropola, za tiste med nami, ki nas ta tematika zanima, zelo dobrodošlo.