Maja Gorec (1987 Ljubljana) je diplomirana kulturologinja in nekdanja judoistka. Rada premetavam črke, ljudi in ideje. Neuradna lpp kolumnistka! Po službeni dolžnosti večino svojega časa prebijem strmeč v spletne strani in družabna omrežja. Posebej rada se družim z diplomatskimi in tolerantnimi bitji vseh oblik, ki imajo sposobnost empatije. Te obožujem virtualno in birtualno - v živo, na pivu. Proti egocentričnim ljudem - ritim že leta izraščam oklep, ki je še kar vedno pretanek. Na nekaj mesecev naročim zajeten paket knjig in svet postane lepši. Beseda ni konj, niti mačka, niti ptica. Beseda je kraljica.

Težko je verjeti, da bomo prihodnje leto obhajali 400-letnico Shakespearove smrti – dela angleškega dramatika svetovno literaturo in kulturo še vedno prežemajo v tolikšni meri, da si težko predstavljamo svet brez likov, kot so Hamlet, arhetipska nesrečna ljubimca Romeo in Julija, ukročena trmoglavka Katarina in mnogi drugi. Shakespearovi liki in motivi sicer povečini niso izvirni, so pa obdelani na tako spreten način, da se danes večinoma ukvarjamo prav z njegovimi različicami, ne različicami vseh tistih, ki so o podobnih temah in junakih pisali pred njim. V Shakespearjevem opusu so navdih našli tudi improvizatorji KUD Impromobile, ki so v Trubarjevi hiši literature 12. decembra uprizorili predstavo, v kateri se tipično shakespearejanski liki (ki pa so jih ustvarili improvizatorji sami) zapletajo v tipično shakespearejanske odnose in zagate. Bolj za šalo kot zares smo zbrali nekaj intrig in zapletov, ki so posebej značilni za bardova dela, in iz njih sestavili seznam nasvetov, ki jim je smiselno slediti, če nočete (no, ali pa če hočete) končati kot Shakespearjevi junaki.

Pred skoraj pol tisočletja je pred ljubljansko Mestno hišo prišlo do sežiga protestantskih knjig, danes pa so tam organizirali prireditev, s katero so zaznamovali ta dogodek.

Več na spletnem portalu MMC RTV SLO.

V drugem večeru cikla Antologija tesnobe, ki ga pripravlja in vodi Dijana Matković, je Trubarjeva hiša literature gostila pisatelja Jasmina B. Freliha, ki je za za nastajajočo Antologijo tesnobe prispeval esej z naslovom Pritisk. Pritisk govori o bombnem napadu v Bostonu pred dvema letoma (med Bostonskim maratonom sta eksplodirali dve bombi, ki sta ubili tri osebe in poškodovali približno 264 ljudi, napadalca pa sta bila pozneje identificirana kot brata Carnajev, terorista ameriško-čečenskega porekla – mlajši je imel v času napada le 19 let), pa tudi o pisanju kratke zgodbe Pritisk konca (o tem istem dogodku), ki je del Frelihove pravkar izdane zbirke kratkih zgodb Ideoluzije.

Nino Kokelj najbolj poznamo po njenem lirskem jeziku, ki tudi v proznem zapisu meji na poezijo, kar vzbuja občutek čarobnosti zapisanega. Tak slog so uporabljale že njene prejšnje knjižne izdaje, kot so recimo prvenec Milovanje (1998), Sviloprejka (2002) in Poletje s klovnom (2009), nadaljuje pa ga tudi najnovejša z naslovom Piši mi, ko ti bo najlepše. Pri tem je potrebno poudariti, da ne glede na stalnost izražanja ne prihaja do monotonosti ali občutka, da smo brano že kdaj brali – njen slog je postal tako izčiščen in utrjen, da se avtorica v njem počuti popolnoma domače in ga z vsakim novim delom razišče še malo globlje, malo bolj prevzeto.

Svetlana Aleksijevič je avtorica, ki v vsaki knjigi daje priložnost biti slišan žrtvam, utišanim s strani sovjetskega in post-sovjetskega režima. Posledično vsa njena dela sprožajo valove polemik, nič drugače pa ni pri letošnji, z Nobelovo nagrado za literaturo nagrajeni, Černobilski molitvi. Aljoša Harlamov je o pisateljici, ozadju knjige ter njeni umestitvi v literarni prostor debatiral z Brankom Sobanom, Veroniko Sorokin in Blažem Podlesnikom.

»Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.« (Mongolski pregovor)

Ekipa Trubarjeve hiše literature vam želi prijetne božične praznike in uspešno leto 2016

Od 2. do 4. decembra se je na različnih lokacijah po Ljubljani odvijala prva mednarodna študentska konferenca primerjalne književnosti Prva stran, ki je združevala bogat kulturni in izobraževalni program z različnimi tematskimi predavanji študentov in profesorjev z vseh koncev Evrope. V sklopu konference je imel 2. decembra v Trubarjevi hiši literature svoje predavanje prof. dr. Boris A. Novak.

V sredo, 2. 12., se je v okviru cikla Poetično v umetnost v Trubarjevi hiši literature odvil že tretji letošnji dogodek, ki ima za svoj cilj v živo iskati ter prikazati podobnosti in razlike med poezijo in drugimi umetnostmi. V letošnji sezoni sta to s stalnim moderatorjem Tomažem Lapajne Deklevo že počela koreografinja Andreja Podrzavnik ter klovnesa Tina Janežič, tokrat pa je bil pred izziv postavljen stripar ter filozof Izar Lunaček.

Ljubljana je prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom. Gre za mesta, ki se zavedajo pomena kulture in knjige za trajnostni razvoj mesta.

Več na spletnem portalu MMC RTV SLO.