Drugi polfinale Urnih zgodb 21. aprila 2014 je postregel z zanimivo nalogo, nekoliko drugačno od tistih, ki smo jih bili vajeni doslej. Vesna Lemaić, gostja večera, je namreč mnenja, da bi morala sodobna literatura bolj odslikavati stanje v družbi. V tem duhu je tekmovalcem (Živi Bončini, Roku Štuklju, Arjanu Preglu in Kaji Blazinšek) za izhodišče postavila nedavno novico: v Sredozemlju se je prevrnila ladja s skoraj 700 begunci, večina je utonila, preživelih skorajda ni. Novico naj bi osebe v zgodbi izvedele prek poročil, Lemaić pa je dala navodila tudi za to, kakšno naj bo okolje, v katerem liki živijo: majhno stanovanje v degradiranem slovenskem mestu.

Tokratna literarna čajanka, ki se je v Trubarjevi hiši literature odvila v torek, 14. aprila, je bila zasnovana malce drugače – brez glasbene spremljave in z le enim gostom, dr. Alenom Širco, predavateljem na oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete in poznavalcem mistične poezije. Prav mistična poezija bo namreč tema prihodnje Trubarjeve hiše duhov, vendar bo večer bolj performativen, zato je dr. Širca za vse, ki bi si morda želeli boljši vpogled v omenjeno tematiko, na literarni čajanki pripravil teoretski uvod.

Pogovorni večer z Andrejem Brvarjem, ki je letos za svoj opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo je vodila Darka Tancer Kajnih. Vabimo vas k ogledu posnetka z dogodka.

VIDEOPOSNETEK

Za vse, ki niste prisluhnili Sebastijanu Preglju, pa bi to vendarle želeli ni prepozno! Kako je avtor spregovoril o svojem romanu Pod srečno zvezdo in kakšna vprašanja mu je postavljala moderatorka večera Petra Koršič si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.

VIDEOPOSNETEK

Za vse, ki ste zamudili aprilsko edicijo dogodka Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! na katerem je s Tino Košir Mazi o svojih najljubših branjih spregovorila Tanja Lesničar Pučko ste vabljeni k ogledu videoposnetka prireditve.

VIDEOPOSNETEK

Poezija nedavno preminulega Tomaža Šalamuna je bila vedno provokativna. Če je linijo uhojene poti slovenske poezije 20. stoletja z dokaj kratko tradicijo, pred petdesetimi leti presekal z Dumo 64 in odmevno pesniško zbirko Poker, so se njegove zadnje pesmi strnile v (morda) na mestih nekoliko bolj pomirjujoče ali vsaj pričakovano eruptivne posthumne Orgije.

Kako gredo skupaj literarura, glasba in poezija? To lahko ugotavljate na seriji dogodkov Literatura v živo: ad hoc risba slika poezijo, ki jih organizira LUD Literatura v soorganizaciji s Trubarjevo hišo literature; prvi je bil v sodelovanju s THL izveden 27. marca. Na vsakem večeru sodelujoči pesniki, ki najprej preberejo svoje tekste, sledi pa glasbena interpretacija, ob kateri gostujoči slikar ali slikarka prelije na papir svojo predstavo o pesmi. Omenjena naloga je na dogodku, ki se je v Trubarjevi hiši literature odvil v petek, 10. aprila 2015, pripadla ilustratorki Alenki Sottler, spremljal jo je Jošt Drašler na kontrabasu, svoje pesmi pa sta v likovno in glasbeno obdelavo ponudila Barbara Jurič in Jure Jakob. 

Andrej Brvar je zagotovo eno najzanimivejših in najpomembnejših imen slovenske literarne scene. Najzanimivejših zato, ker se njegova poezija vztrajno izmika kakršnim koli bolj določnim literarnoteoretskim oznakam; te sicer segajo od reizma, imagizma in ludizma vse do družbenokritične poezije, vseeno pa noben pojem v celoti ne zajame njene kompleksnosti. Da pa je Brvar tudi eden najpomembnejših pesnikov, je postalo jasno zlasti v začetku letošnjega leta, ko je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Na literarnem večeru, ki se je odvil v sredo, 8. aprila v Trubarjevi hiši literature, se je s pesnikom pogovarjala Darka Tancer-Kajnih.

Na tokratnem večeru Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si se je Tina Košir Mazi pogovarjala z Dnevnikovo novinarko Tanjo Lesničar Pučko. Kot je slednja sama povedala, se mora zaradi narave svojega dela »vtakniti prav v vse«, zato ni čudno, da so se na seznamu knjig, ki jo navdušujejo, ob dvema leposlovnima znašla tudi tri teoretska dela.

O pesniku, za katerega se (žal) še vedno zdi, da med bralci živi v senci mojstra španske lirike, Federica Garcíe Lorca in ga tudi prebivalci Iberskega polotoka šele postopoma odkrivajo, je tokrat spregovorila Laura Repovš, raziskovalka Cernudovih verzov, tudi sama pesnica, pa tudi hispanistka in komparativistka. Poleg formalnih podatkov in orisa pesnikovega življenja, smo se 1. aprila v sklopu predavanj kluba L'etažer, sicer ustanovljenega na gimnaziji Vič z željo po literarnem diskurzu in predstavljanju književnega umetniškega področja med dijaki in študenti, posvetili tudi tematološkim vprašanjem znotraj pesnikovega opusa, vpogledu v literarno dogajanje v Španiji in bogastvu izraza neprestanega hrepenenja in vračanja v samoto.