V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal prvi pogovor v novem ciklu, ki ga pripravlja Slovensko filozofsko društvo pod predsedstvom Tomaža Grušovnika. V ospredju je bila knjiga Shadows of Being dr. Marka Uršiča, ki je konec lanskega leta izšla pri Cambridge Scholars Publishing, z njim pa se je pogovarjal Tadej Urbanija. Uršič je tudi avtor tetralogije Štirje časi, filozofski pogovori in samogovori, ki je pri Cankarjevi založbi izhajala med letoma 2002 in 2015. Zadnji del z naslovom Zima: O sencah (2015) je neposredno povezan s Shadows of Being, angleška knjiga je v bistvu priredba slovenske in za polovico krajša, je razložil. Podnaslovil jo je Four Philosphical Essays (štirje filozofski eseji), pri čemer so trije neposredno prevedeni, četrti esej pa govori o sencah realnosti in ga je večinoma napisal na novo.

V torek, 15. januarja, je v Trubarjevi hiši literature potekal drug pogovor v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga vodi Leonora Flis. Gostila je pesnico, pisateljico, kritičarko in prevajalko Miriam Drev, ki je prevedla knjigo priznane ameriške romanopiske in novinarke Joan Didion Leto čudodelnih misli (Umco, 2018), ki k nam prihaja pozno, saj je v originalu izšla že leta 2005. Didion je rojena leta 1934 v Kaliforniji, leta 1963 je izdala prvenec Run, River, in ne preseneča, da je izšla iz romanopisja, saj se literarno novinarstvo naslanja prav nanj. Leto kasneje se je poročila z Johnom Gregoryjem Dunneom, ki je bil tudi sam odličen avtor in je pomemben za Leto čudodelnih misli. Flis je najprej še na hitro predstavila literarno novinarstvo, ki povezuje leposlovje in novinarski diskurz, razbohotilo pa se je predvsem in 60. in 70. letih v časopisih, imenovalo se je novi žurnalizem (v osnovi pa gre za starejši žanr). Značilno je, da se zadeve berejo kot zgodbe, ampak je vse res (oziroma naj bi bilo). Tudi Drev se je nekaj časa ukvarjala s tem, ko je v zlatih časih pisala za Književne liste, sta z urednico Marjeto Novak-Kajzer uvedli izmenjavo intervjujev in portretov takratnih avtoric in avtorjev, kar je Drev označila za krasno delo, za katero obžaluje, da se je izteklo.

Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.

V petek, 21. 12. je v Trubarjevi hiši literature potekal literarni večer iz cikla Prevod na oknu, ki je posvečen delu prevajalca in prevodni literaturi. Dogodke v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature povezuje Petra Koršič, ki z gosti iz prevajalskega sveta opominja na pogosto prezrto vrednost in težo odgovornosti, ki ju nosi prevajalski poklic. Tokrat je izbor prevodov pripravila prevajalka iz nemškega jezika Alenka Novak, ki ima za sabo 35 knjižnih prevodov in številne revijalne objave. Prevajalka je večer strukturirala v tri sklope, ki jih je med seboj z renesančno lutnjo povezal filozof in lutnjar Boris Šinigoj.

V zadnjih izdihljajih decembrskega dogajanja se je odvila predstavitev dramskih besedil, nastalih znotraj tretje edicije delavnic dramskega pisanja Vzkrik, ki je potekala v organizaciji Društva KUD Krik in Trubarjeve hiše literature. Delavnice, ki vsako leto stremijo po nadgradnji, izboljšanju razmer za dramske pisce ter ozaveščanju o pomembnosti sodobne dramatike, so z letošnjimi sedmimi (skoraj) dokončanimi celovečernimi besedili, ki se razlikujejo tako v žanru in strukturi, kot ozadju in generacijah piscev, dokazale, da so več kot nujne in da je zanimanje za razvijanje in razumevanje slovenske dramske pisave čedalje večje. Delavnicam, ki že tretje leto zapored potekajo pod mentorstvom (večkratne) Grumove nagrajenke, dramatičarke in vsestranske gledališke ustvarjalke Simone Semenič, sta se letos pridružila dva gostujoča mentorja, ki sta vsak s svojim pristopom do raziskave, preverjanja materiala ter različnim metodam realizacije poskrbela za bolj dinamičen in večplasten proces razvijanja dramskih besedil.

Benji Davies je večkrat nagrajeni britanski ilustrator, ki je v slovenščini precej dobro zastopan, pred kratkim pa je založba Zala izdala še dve njegovi slikanici, ki sta del zgodbo o dečku Niku, ki »je živel ob morju, z očkom in šestimi mačkami.« Zanimivo je, da smo v enem paketu dobili njegovo prvo samostojno knjigo Kit v nevihti (2013) in pa njegovo najnovejšo Babica in ptica (2018), njegovo drugo, Dedkov otok (2015), pa imamo prevedeno že tri leta. Z malo večjim zamikom tako k nam prihaja le Kit v nevihti, ki je leta 2017 dobil še svoje nadaljevanje (The Storm Whale in Winter), vse ostale pa smo dobili še čisto sveže. Čeprav gre za knjige, namenjene otrokom, niso namenjene samo preganjanju dolgčasa ali uživanju v lepi podobi. Vsaka od njih se na svoj način loteva različnih problematik. Dedkov otok se na nežen način ukvarja z izgubo starega starša, saj dedek nekoč odpotuje na čudovit otok, s katerega pa se ne vrne, Nik pa poskuša njegovo odsotnost sprejeti. Babica in ptica in Kit v nevihti pa se ukvarjata z odtujenostjo in odsotnostjo, ki jo doživlja vse preveč otrok.

Tom Veber, katerega umetniško ustvarjanje obsega polja igre, petja in literarne dejavnosti se v preteklem času prvenstveno posveča le tej. Poezijo objavlja v osrednjih literarnih revijah Dialogi, Mentor, Literatura in Apokalipsa, sodeluje na pesniških Slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je regionalni nominiranec za literarni natečaj Urška 2017 in zmagovalec Pesniške olimpijade 2018. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral prvi LGBT literarni večer v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura z gostjo Suzano Tratnik. Letos marca izide njegov pesniški prvenec Točka preloma pri založbi Literarna hiša Maribor. Ko ne piše ali stoji na odru pa zelo rad hodi v hribe, karta in pije čaj – najraje črnega z mlekom.

V prostorih Trubarjeve hiše literature se je v petek 14. decembra odvil še zadnji letošnji literarni dogodek iz cikla imenovanega Ad hoc likovna in glasbena interpretacija interpretirata poezijo. Dogodke že drugo leto zapored v soorganizaciji LUD Literature in Trubarjeve hiše literature pripravlja in vodi Petra Koršič. V tokratni ediciji sta poezijo Ane Porenta in Vinka Möderndorferja v glasbeni in likovni jezik prenesla tolkalist Gal Furlan in ilustratorka Mojca Sekulič Fo.

Na delavnico bo sprejetih 14 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih prijav izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite prijavo (izkušnje z javnim nastopanjem, govorom in komunikacijo ter motivacijo/motiv za prijavo na delavnico), na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. . Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7), ob torkih od 15.30 do 17.30 - prvo srečanje bo 12. februarja 2019. Rok za oddajo prijav je 4. 2. 2019. Delavnica bo potekala od 12. februarja do 4. junija in je brezplačna.

Mednarodni strokovnjaki pravijo, da v vsakodnevnem življenju dosežemo tisto, kar znamo dobro skomunicirati in ne tisto, kar si želimo. Govor in komunikacija sta najpomembnejše orodje kreiranja odnosov in doseganja ciljev v vsakodnevnem življenju. Delavnica govornega sporočanja in pripovedovanja je namenjena vsem, ki bi želeli izboljšati ali preveriti svoje komunikacijske veščine. Trening poteka v več fazah: sproščanje telesa in uma; dihanje s prepono; vaje za izgovorjavo; načini interpretacije izbranih besedil in javni nastop po izbiri.

V želji po čim širšem literarnem ustvarjanju smo se v Mestni knjižnici Ljubljana odločili, da razpišemo literarne natečaje na temo proze, poezije in dramatike pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izražanja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh treh natečajev so odprti od 15. novembra 2018 do 15. marca 2019.

METAFORA – KRATKE ZGODBE

POHAIKUJMO – HAIKU POEZIJA IN FOTOGRAFIJA

PREDRAMI SE – DRAMSKO PISANJE