Ko sem nekaj časa nazaj obiskala svojo babico, sem zelo hitro opazil, da nekaj ni v redu. Babica je bila zelo zadržana in res ni hotela veliko govoriti o tem kar jo muči. Seveda sem želela vedeti in zato nisem nehala spraševati dokler mi ni povedala. Omenila mi je da je šla pred kratkim k zdravniku, saj je dobila mravljince v roki. Res se je ustrašila in takoj poklicala zdravnika. Zdravnik ji je omenil sindrom karpalnega kanala. Moja babica je točno vedela kaj to pomeni in ni ji bilo všeč. Sindrom karpalnega kanala si ni želela, saj je vedela, da to pomeni operacija. Rekla mi je, da je šla domov še predno ji je zdravnik karkoli svetoval. Jaz sem bila malce jezna nanjo, saj bi ji lahko zdravnik morda kaj svetoval, da ne bi prišlo do operacije. Odločila sem se, da bom jaz poklicala zdravnika in ga sama vprašala, kako bi lahko pomagala babici. Zdravnik je rekel, da načeloma sindrom karpalnega kanala ni nič takega in da lahko veliko narediš sam doma predno sploh pride do operacije. Seveda mi je odleglo, ko sem slišala te besede. Zdravnik mi je te nasvete tudi povedal in jaz sem te informacije predala naprej babici in hvala bogu me je babica tudi poslušala. Bila sem zelo veselja zanjo, saj sem vedela, da si operacije ne želi.
Ravno zato je bila res zelo pridna in je naredila čisto vse kar sem ji rekla in hitro je opazila, da je vse lepo po starem. Rekla sem ji naj vseeno pazi od sedaj naprej saj se sindrom karpalnega kanala lahko vedno vrne. Babica se mi je zahvalila, zato ker sem klicala zdravnika, kajti ona bi drugače obupala. Seveda sem ji bila vedno pripravljena pomagati. Verjamem, da ji je beseda zdravnik včasih srhljiva ampak mora se zavedati, da nam zdravniki želijo le najboljše.